Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
baktêrioklorofíl
barvilo pri anoksigenih fototrofnih bakterijah (BChl): Bchl a (pri nekaterih škrlatnih algah), BChl b (pri škrlatnih bakterijah, ki nimajo BChl a), BChl c (pri večini zelenih bakterij, skupaj s BChl a), BChl d (pri nekaterih zelenih bakterijah), BChl e (pri nekaterih zelenih bakterijah), BChl g (pri Heliobacterium chlorum)
β laktamáza
skupina encimov, ki hidrolizirajo beta-laktamsko vez (C-N) v določenih beta-laktamskih antibiotikih in jih tako inaktivirajo. Nekatere delujejo predvsem na peniciline (penicilinaze), druge predvsem na cefalosporine (cefalosporinaze), nekatere pa na peniciline in cefalosporine. Izdelujejo jih mnogi po Gramu pozitivni in po Gramu negativni bakterijski sevi, ki so odporni proti beta-laktamskim antibiotikom. Nekateri polsintetski penicilini (t.i. antistafilokokni penicilini) so znatno odporni proti beta-laktamazam. Pri po Gramu pozitivnih bakterijah so beta-laktamaze inducibilni encimi in jih bakterijske celice sproščajo v okolje, po Gramu negativne bakterije pa jih sintetizirajo konstitutivno in jih v glavnem zadržijo intracelularno. Genetski zapis za nekatere beta-laktamaze je v plazmidu, za druge pa v kromosomu.
Campylobácter
kampilobákter; rod mikroaerofilnih do anaerobnih, kemoheterotrofnih, po Gramu negativnih, tankih, asporogenih, ukrivljenih ali spiralnih gibljivih paličk z enim bičkom na enem ali obeh koncih. Nekatere vrste so patogene za človeka in živali. Najdemo jih v ustih, prebavilih in rodilih. Tipska vrsta je C. fétus.
Cándida
kándida; najobsežnejši rod kvasovk. Celice so oble, jajčaste, cilindrične ali podolgovate, včasih tudi nepravilne oblike. Pogosto se oblikuje psevdomicelij, včasih tudi pravi micelij. Kandide se razmnožujejo vegetativno z multilateralnim brstenjem. Vrste rodu Candida najdemo pogosto v zelo različnih substratih: v tleh, na grozdju, v zavrelih olivah in kakavu ter drugih živilih, v trohnečem lesu, v morski vodi, v odplakah, v človeškem sputumu in blatu, v govejih in konjskih prebavilih itd. Tipska vrsta je C. tropicális. Razne vrste so pomembne za industrijsko izdelovanje krmnega kvasa iz raznih surovin, npr. iz ogljikovodikov, in za pridobivanje raznih snovi, npr. organskih kislin, encimov, maščob itn. Nekatere vrste so patogene za človeka in živali. Najbolj je patogena C. álbicans, ki ima po najnovejših raziskavah tudi popolno fazo in sodi med bazidiomicete, in sicer v rod Syringóspora. Povzroča kandidiazo v ustni votlini, bronhokandidiazo, paronihijo itd. Po opustitvi rodov Mycodérma ...
Cephalospórium
cefalosporij; rod nepopolnih gliv s podolgovatimi ali eliptičnimi brezbarvnimi konidiji, ki nastajajo na kratkih zračnih hifah. Konidiji so često obdani s sluzjo in delajo kroglaste tvorbe. Lahko je patogen za človeka. Vrste rodu žive v tleh ali na lesu. C. acremónium uporabljajo v industriji za pridobivanje beta laktamskih antibiotikov cefalosporinov. C. granulómatis je lahko patogen za človeka.
Chlamydia
rod po Gramu negativnih, aerobnih, kroglastih bakterij, velikih 0,2 - 0,4 μm. So obvezni znotrajcelični paraziti z edinstvenim razvojnim krogom in posebno zgradbo celične stene, ki ne vsebuje peptidoglikana. Imajo dve razvojni obliki, elementarno telesce je zunaj celice in je infektivno, retikularno telesce je znotraj celice in je metabolno aktivno. V gostiteljevi celici delajo značilne vključke. Klamidije ne sintetizirajo visoko energetskih molekul, zato so vezane na parazitski način življenja. Povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Tipska vrsta je C. trachómatis.
Chlamydómonas
klamidómonas; rod z več kot 500 vrstami enoceličnih, hruškastih, navadno bičkastih zelenih alg, ki žive v tleh, vodi, tudi na snegu. Ima eno jedro, velik kloroplast, dve ali več kontraktilnih vakuol in več mitohondrijev. Tipska vrsta je C. reinhardtii.
Chromobactérium
kromobaktérija; rod po Gramu negativnih, aerobnih ali fakultativno anaerobnih, paličastih bakterij z zaokroženimi konci, ki se gibljejo z enim polarnim in subpolarnim ali lateralnimi (1-4) bički. Tipska vrsta je C. violáceum, ki jo najdemo v tleh, v vodi in pri gnojnih in septikemičnih okužbah človeka in živali.
Dostopnost