Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
citokróm
beljakovina s hemsko vezanim železom (hemoprotein), ki prenaša elektrone v oksidativni dihalni verigi
Citrobácter
citrobákter; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, paličastih enterobakterij, ki se gibljejo s peritrihnimi bički. Citrat uporabljajo kot edini vir ogljika. Lahko povzroča okužbe pri ljudeh. Najdemo ga v iztrebkih in drugih kliničnih vzorcih, v hrani, vodi, tleh. Tipska vrsta je C. freundii.
Cladospórium
kladospórij; rod nepopolnih plesni. Razvejene verižice dvoceličnih konidijev nastajajo na vrhu konidioforov. Najdemo jih v tleh in na odmrlih rastlinskih delih ter na zrnju. C. herbárum (črna plesen) raste tudi na usnju in gumi, okužuje tudi žive rastline. C. butyri obarva sivo do črno površino masla.
Cláviceps
kláviceps; askomicetna gliva, ki zajeda žita. Nitaste askospore okužijo cvetove žit, se razrastejo v micelij in naredijo številne konidiospore. Micelij se razvije v značilen sklerocij, ki prezimi. Na sklerociju se razvijejo periteciji z aski, v katerih je po osem nitastih askospor. Sklerocij vsebuje več alkaloidov, ki lahko povzročijo zastrupitve živine, krmljene z okuženo krmo. Znamenja bolezni so nekoordinirano delovenje mišic in splav, C. purpúrea zajeda pretežno rž, kjer dela sklerocije, znane kot rženi rožički. Iz njih ekstrahirajo ergot alkaloide, derivate lizergove kisline, ki krčijo periferne žile in gladko mišičje. Za potrebe farmacevtske industrije gojijo glivo C. purpúrea na velikih plantažah rži, danes pa tudi submerzno v industrijskih fermentorjih.
Clostrídium
klostridij; rod po Gramu pozitivnih, anaerobnih, sporogenih, večinoma saprofitnih paličastih bakterij. Imajo kroglaste ali jajčaste endospore, ki leže centralno, terminalno ali subterminalno. Najdemo jih v črevesju človeka in živali, v zemlji, vodi, prahu, živilih in na rastlinah. Energijo pridobivajo s fermentacijo sladkorjev in beljakovin. Patogene vrste klostridijev izdelujejo encime in eksotoksine, ki povzročajo hude bolezni pri ljudeh in živalih. Tipska vrsta je C. butyricum. Medicinsko pomembni klostridiji so C. tétani, C. botulinum, C. difficile, C. perfringens in drugi klostridiji plinske gangrene. Nekateri predstavniki, npr. C. acetobutylicum, so pomembni za produkcijo acetona, isopropanola in butanola.
Coccidioídes
kokcidioíd; rod bifaznih gliv. Edina vrsta roda C. immítis je povzročitelj kokcidiomikoze, ki je podobna histoplazmi. V tkivih stvarja sferule ali sporangije. V notranjosti sporangijev so številne majhne endospore, ki se sprostijo, ko stena zrelega sporangija poči. Sproščene endospore so podobne blastosporam. Iz njih se zopet razvijejo sporangiji. Na gojiščih so kolonije podobne plesnim tako ob sobni temperaturi kot ob 37° C.
Corynebactérium
korinebakterija; rod po Gramu pozitivnih, aerobnih ali fakultativno anaerobnih, negibljivih, nesporogenih, ravnih ali rahlo ukrivljenih, pleomorfnih, pogosto kijastih bakterij. Najdemo jih na koži kot del normalne flore, v tleh, odpadnih vodah kot saprofite. Nekatere vrste so patogene za človeka ali živali. Tipska patogena vrsta je C. diphthériae, ki povzroča davico. Pri industrijski proizvodnji glutaminske kisline ima velik pomen C. glutámicum.
Coxiélla
koksijela; rod po Gramu negativnih, pleomorfnih bakterij, ki so obvezni znotrajcelični paraziti členonožcev in vretenčarjev. Tipska vrsta je C. burnétii, ki pri ljudeh povzroča zoonozo, mrzlico Q. Prenaša se predvsem aerosolno, je izjemno odporna proti vplivom okolja zaradi možne sporulacije in velja za potencialni bioteroristični agens.
Cryptocóccus
kriptokok; rod kvasovk. Vrsta C. neofórmans (zast.Tórula histolytica) povzroča sistemsko bolezen kriptokokozo, torulozo ali evropsko blastomikozo (slednje ime ni primerno, ker bolezen ni omejena samo na Evropo, ampak se pojavlja tudi na drugih celinah). Vrsta C. neoformans je anamorf glive Filobasidiélla neofórmans iz družine Filobasidiaceae.
Dostopnost