Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
krampáti
-ám in krámpati -am R(P)
1. kdo/kaj kopati s krampom (od—do česa / sredi česa / v/na čem / kje / med/pred/nad/pod čim / od—do kod /kje / od—do kdaj / kdaj)
2. kdo/kaj delati, obdelovati (komu/čemu) kaj od—do/iz koga/česa / proti/ h komu / k čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj/po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od—do kod/kam/kje
3. kdo/kaj nerodno, okorno hoditi (mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za kom/čim / kje/kod)
kravateljc
V starejšem ogovornem jeziku ovratnik pri srajci.
Recimo v zvezi: zgrabiti za kravat(e)l(j)c. = ostro ga prijeti, ošteti ga, zaustaviti ga
krioablácija
odstanitev oziroma uničenje odvečnega ali patološkega tkiva s podhlajevanjem z zelo nizko temperaturo
kríoglobulín
imunoglobulin, zlasti razredov IgG in IgM, ki se spontano obarja pri temperaturah pod 37°C in se raztopi pri segrevanju. Normalno ga v serumu ni. Krioglobulini se pojavljajo pri mielomatozi, makroglobulinemiji, retikulozi in pri sistemskem lupusu eritematozusu.
križáriti
-im P
1. kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim/kje/kod kaj v vodi premikati se
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
Dostopnost