Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
drvarnica
a) neurejena ženska, praviloma dolga in suha
Franceljnova ta nova je pa taka drvarnica!
b) neugleden, zastarel avto
Se s tako drvarnico okrog vozi.
c) vsak predpotopni in slabo delujoč aparat ali stroj
Drvarnice ob hišah so bile pogosto iz najrazličnejših (odpadnih) gradiv od povsod znešena sračja* gnezda
*Sračja v smislu neumetelne gradnje gnezda. Sračja v smislu nakradenega materiala
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
kurec
Petelin, moška kokoš, penis, moški spolni ud; v francoščini le coq in v angleščini a cock.
SSKJ pojasnjuje, da beseda, poleg moškega spolnega organa, označuje tudi ničvrednega moškega, v prislovni rabi pa jezo, omalovaževanje in močno zanikanje.
V vsakdanjem pogovoru lahko dobi še veliko več in bolj niansiranih pomenov, pač odvisno od konteksta, poudarka in tona, s katerim jo izrečemo. Aleš Debeljak je nekoč postavil teorijo, da se bo slovensko besedišče sčasoma reduciralo le na besedico "kur(e)c", vse vsebinske nianse pa bomo izražali z raznimi poudarki in načini izgovorjave (v svetu se menda podobno dogaja z besedo fuck).
Včasih besedo zapišejo kar "kurc", zlasti v frazah "kurc te gleda" ali "ta kurc me pa že ne bo jebal" (fraza, zanimiva z več vidikov) ipd.
----
Izrazi za penis v slovenščini: kurec, kurc, kurac, štanga, sveder, bambus, piton, kita, tič, janez, za otroke lulček, pimpek ... starejši za kurec poznajo tudi cu'rakelj.
Kurec, izraz za nekoga, ki kuri, ki nalaga drva v peč na ka...
mariboring
a) Si v Mariboru in ti je dolgčas.
b) dolgočasje na štajerski način; apatija, ki jo zdraviš z maliganskim zdravilom štajerskega izvora; podobno občutku, razpoloženju in vzdušju, ki ga B. Ogorevc imenuje: melancholica tropica;
c) glasna in hedonistična čaga, ki pa razen pitja, vpitja in stereotipnih fraz "čuj...kak si....ka si ti čisto nor ...toti autmigec..." ne ponuja nikakršnega kulturnega presežka
č) dolgočasno enostransko govorjenje, obloženo z nepomembniki in kakor pomembnimi argumenti tipa "f kolikor... to rabiš tak napraviti...to rabiš prebrati...on se je že f času Juge hodil f Leibnitz oblačiti ... pri njem smo še kot pubeci esterajhdraj poslušali...kaj se režije tiče je pa Zahović Mocart, wagner, Karajan, Hičkok in Špilberg za Pandurja..."
metelkovc
žensko: metelkovka
Prebivalec, delavec, ali redni obiskovalec Avtonomne cone Metelkova Mesto v Ljubljani.
Izraz se pogosto uporablja v ožjem, zaničevalnem smislu, za tip ostarelega lumpenproletarca ali boema, ki se ga da srečati tamkaj in pravzaprav sovpada z izrazoma p(i)jan(e)c in kronik, le da v nekoliko bolj kozmopolitski različici, kot je tudi sama Metelkova bolj kozmopolitska različica tipičnega slovenskega pajzlja.
Metelkovci so se uprli porušenju objekta Mala šola s strani oblasti
Dej model, nočem it spet v Maričo poslušat teženje tistih metelkovcev
pičič
Pičič (naglas na prve i), ekspresivno tudi pičić (beseda je nastala predvsem iz navduševanja nad zvočno podobo dvojnega č in še zlasti ob poskusu zadeti ravno prav mehak ć), v Ljubljani označuje na manjše kose zrezano testo za pico, ki se v nekaterih gostilnah/restavracijah/picerijah ponudi namesto navadnega kruha k juham ali solatam.
majčkena pičkica (spolovilo)
piči-pokl
Tako se je nekdaj reklo avtu, ki je sicer bolj znan kot bolh(c)a, pegla ali peglezn, kremšnita. P 126. To sta mi potrdili dekle iz Šentjurja in gospa iz Postojne.
raznožka
a) špaga, razkrek - dejansko gimnastično pomeni preskok z razširjenimi nogami
b) omogočanje penetriranja - z Janezom dela raznožke v grmovju
c) kazanje frače - razmakniti noge toliko, da se vidi bogastvo (lahko tudi v hlačkah) oz. špranja; bodisi kot vulgarno povabilo bodisi kot dokončno nestrinjanje s čem - v slednjem ima vlogo dvignjenega sredinca (jebi se!). Ženska pomenljivo razmakne kolena, kot bi hotela "slikati". Pri tem se lahko z dlanjo prime mednožja, podobno kot moški z dlanjo simbolično dvigne moda in penis
Dostopnost