ágar

želatini podobna snov iz agaroze in agaropektina. Pridobljena je iz rdečih morskih alg, predvsem iz rodov Gelidium in Gracilaria. V vodi se stopi pri 100° C in strdi pri 40 do 45° C; glej gojišče

β laktamáza

skupina encimov, ki hidrolizirajo beta-laktamsko vez (C-N) v določenih beta-laktamskih antibiotikih in jih tako inaktivirajo. Nekatere delujejo predvsem na peniciline (penicilinaze), druge predvsem na cefalosporine (cefalosporinaze), nekatere pa na peniciline in cefalosporine. Izdelujejo jih mnogi po Gramu pozitivni in po Gramu negativni bakterijski sevi, ki so odporni proti beta-laktamskim antibiotikom. Nekateri polsintetski penicilini (t.i. antistafilokokni penicilini) so znatno odporni proti beta-laktamazam. Pri po Gramu pozitivnih bakterijah so beta-laktamaze inducibilni encimi in jih bakterijske celice sproščajo v okolje, po Gramu negativne bakterije pa jih sintetizirajo konstitutivno in jih v glavnem zadržijo intracelularno. Genetski zapis za nekatere beta-laktamaze je v plazmidu, za druge pa v kromosomu.

CAMP

Chromobactérium

kromobaktérija; rod po Gramu negativnih, aerobnih ali fakultativno anaerobnih, paličastih bakterij z zaokroženimi konci, ki se gibljejo z enim polarnim in subpolarnim ali lateralnimi (1-4) bički. Tipska vrsta je C. violáceum, ki jo najdemo v tleh, v vodi in pri gnojnih in septikemičnih okužbah človeka in živali.

dimórfna glíva

gliva, ki raste bodisi kot kvasovka, bodisi filamentozno. Kot kvasovka raste v parazitski fazi, t.j. v telesu in v kulturi ob 37° C. V micelijski obliki, ki ustreza saprofitni fazi, pa raste v kulturi ob 22° C in v tleh. Dimorfne glive so Histoplásma capsulátum, Sporótrichum schénkii, Blastomyces dermatítidis, Paracoccidioídes brasiliénsis in Coccidioídes immítis.

filtrácija

ločevanje, izločanje mikroorganizmov ali delcev iz tekočine ali plina z namenom: a) sterilizacije toplotno občutljivih tekočin, b) priprave brezceličnega filtrata pri pridobivanju encimov in antibiotikov, c) štetja majhnega števila celic v velikih prostorninah tekočine ali plina in d) določanja velikosti delcev s precejanjem skozi zaporedje filtrov z različno poroznostjo;

Histoplásma

histoplazma; rod hifomicetnih gliv, teleomorfni rod je Ajellomyces. Dimorfna gliva, ki raste v obliki septiranega vatastega micelija z mikro- in makrosporami, pri temperaturi 37^o C pa tvori kvasne celice. Nahaja se v zemlji, onesnaženi s ptičjimi, netopirjevimi ali drugimi živalskimi odpadki. H. capsulatum povzroča histoplazmoze, H. farciminosum pa epizootični limfangitis pri konjih.

klorofíl

barvilo fototrofnih organizmov; poznamo več oblik klorofilov (Chl): Chl a (pri algah in cianobakterijah), Chl b (pri evglenoidnih bičkarjih in zelenih algah, tudi v rastlinah), Chl c (pri rjavih algah in nekaterih drugih algah), klorofil d (pri rdečih algah). Klorofili so v celici vezani na značilne membrane (tilakoidi) ali organele (kloroplasti, klorosomi, kromatofori).

kolifórmen

ki je podoben bakteriji Escheríchia cóli

komplemènt

(okr. C) encimski sistem normalnih serumskih proteinov, ki ga aktivirajo nekateri kompleksi antigenov s protitelesi (klasična pot aktiviranja) ali pa polisaharidi endotoksini, nekateri agregati imunoglobulinov idr. (alternativna pot aktiviranja). Sestavljen je iz približno 20 beljakovinskih komponent, od katerih so le nekatere termolabilne. Komplement je bistven pri imunski citolizi (hemolizi, bakteriolizi), sodeluje pa tudi pri fagocitozi, kemotaksiji in vnetju.