Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ortomíksovírus
srednje veliki (80 - 120 nm) virusi z ovojnico, ki vsebujejo segmentirano, enoverižno RNA. So vijačno somerni, delci so kroglasti ali filamentozni. Na površini imajo glikoproteinske izrastke, ki so hemaglutinacijsko in nevraminidazno aktivni. Zaradi segmentiranega genoma prihaja pogosto do genetskih rekombinacij in antigenskega spreminjanja površinskih izrastkov. Na ta način se pojavljajo novi podtipi. V tej skupini so virusi influence (virus influence tip A, B in C) pri človeku in živalih (konjih, prašičih, govedu). Sem sodi tudi virus klasične kokošje kuge.
ozón
alotropska oblika kisika s tremi atomi v molekuli, močen oksidant, katerega vonj spominja na klor, draži očesne in dihalne sluznice, okvarja vegetacijo (v nižjih slojih ozračja nastaja v fotokemičnih reakcijah polutantov, v stratosferi pa pri fotodisociaciji molekulskega kisika pod vplivom UV žarkov, je filter za ultravijolične žarke B in C v stratosferi)
Paecilomy'ces
pecilomiceta; rod devteromicetnih gliv. Teleomorf je rod Byssochlámys, ki ga uvrščamo v askomicetni red Eurotiáles. Nespolno se razmnožuje z enoceličnimi hialinimi do rumenkastimi, okroglastimi, elipsoidnimi do fuziformnimi konidiji, ki nastajajo na gosto nameščenih konidioforih in dajejo koloniji značilno prahast videz in rumeno-rjavkasto do peščeno barvo. Običajno dela tudi rjave do temno rjave klamidspore. V naravi je pogosta vrsta P. varióti. Je termofilna, maksimalna rastna temperatura je 50°C. Raste na površini premoga, zlasti lignita, na usnju, na hlodih za proizvodnjo celuloze, kjer povzroča temno obarvanje lesa itd. Industrijsko se uporablja za izdelovanje proteinske krme iz odpadne sulfitne lužnice (finski postopek Pekilo).
Palade, George Emil
romunski citolog, delujoč v ZDA, dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino 1974 skupaj z A. Claudejem in C. R. de Duveom za odkritja ultrastrukturne in funkcionalne organizacije celic
Paracoccidioídes
rod gliv, ki taksonomsko še ni uvrščen. P. brasiliénsis (prej imenovana Blastomyces brasiliénsis) je dimorfna gliva, ki raste kot kvasovka v telesu in ob 37°C, v tleh in ob 22°C pa v micelijski obliki. Povzroča ti. južnoameriško blastomikozo.
paratífus
tifusu podobna, vendar navadno lažje potekajoča nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo salmonele Salmonella Paratyphi A, Salmonella Paratyphi B in Salmonella Paratyphi C
pasterizácija
postopek segrevanja mleka in ali drugih tekočin z namenom, da bi uničili bolezenske mikrobe (npr. salmonele in bacile tuberkuloze) in obenem zmanjšali število nebolezenskih mikrobov. Po dolgotrajni metodi segrevamo mleko 30 minut pri 63° - 66°C, po kratkotrajni metodi 15 sekund pri 72°C, po trenutni metodi pa približno eno sekundo pri 80° - 85°C. Zaradi uničenja bolezenskih klic je pasterizirano živilo sanitarno neoporečno, zaradi zmanjšanega števila saprofitnih mikrobov pa ima podaljšano obstojnost.
Dostopnost