Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
njén
-a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́) 1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo2. ~ nasmeh; ~a dobrota3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|; 4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|; njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|; njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču: po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji: po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji:
nôga
-e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) 1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen...
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
pòd
pôda m, daj., mest. ed. tudi pódu (ȍ ó) poribati ~; ~ avtomobila; ~ iz umetne mase
pôkoj
-ója in pokòj -ója tudi pokòj -ôja m s -em pojm., v pomenu 'stanje človeka po delovni dobi' mest. ed. pokóju (ó ọ́; ȍ ọ́; ȍ ó) profesor v ~u; knj. pog. iti v ~ upokojiti se: neobč.: ~ v gozdu mir: iskati ~ za svojo dušo mir: ver. Bog mu daj večni mir in ~
Dostopnost