Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
stòl
stôla [-u̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó) sedeti na ~u; vrtljivi, zložljivi ~
stròp
strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) segati do ~a; viseti s ~a; nizek, visok ~; jamski ~ v rudniku
tá
tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed. : m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm ; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv. : m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn. : m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi ; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečl...
té
-- -- kaz. svoj. zaim. ed. ženskega bližnjega (ẹ́) redk. ~ otroci, potomci njeni:
téga
-- -- kaz. svoj. zaim. ed. moškega bližnjega (ẹ̑) redk. ~ otroci, nasledniki njegovi:
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
tístega
-- -- kaz. svoj. zaim. ed. moškega manj bližnjega (ȋ) redk. ~ žena njegova:
tvój
tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó) 1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|; 4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|; tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|; tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine: po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji: po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju:
Dostopnost