Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pŕvonagrajèn
-êna -o (ȓȅ ȓé ȓé) pŕvonagrajêni -a -o (ȓé) ~ pisatelj pŕvonagrajêni -ega m, člov. (ȓé) čestitati ~emu pŕvonagrajênost -i ž, pojm. (ŕé)
pŕvorojèn
-êna -o (ȓȅ ȓé ȓé) biti ~ pŕvorojêni -a -o (ȓé) ~ otrok pŕvorojêni -ega m, člov. (ȓé) izročiti posestvo ~emu pŕvorojênost -i ž, pojm. (ȓé)
ránjen
-a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ vojak; biti ~ v roko ránjeni -ega m, člov. (á; ȃ) pomagati ~emu ránjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
razúmski
-a -o; bolj ~ (ȗ) ~o spoznavanje; biti preveč ~ razúmsko -ega s, pojm. (ȗ) dati prednost ~emu pred domišljijskim razúmskost -i ž, pojm. (ȗ)
rogàt
-áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a žival rogáti -a -o (á) ~a vijolica rogáti -ega m, člov. (á) olepš. zapisati se ~emu |hudiču|; rogátost -i ž, pojm. (á)
sám
-a -o zaim. samosti (ȃ á á) 1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|; sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im seboj sáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisna: sámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletom sámost -i ž, pojm. (á)
sìt
síta -o; bolj ~ (ȉ ȋ í) ~ človek; poud. ~a polja |polna pridelkov|; poud. sit koga/česa biti ~ zime |naveličan|; biti ~ (belega) kruha |objesten, predrzen zaradi izobilja|; síti -ega m, člov. (í) verjeti ~emu do sítega mer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se najesti; poud. ~ ~ se nagledati |zelo, močno|; sítost -i ž, pojm. (í) občutek ~i; jesti do ~i; neobč. ~ barv nasičenost:
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
sléherni
-a -o prid. cel. vrst. zaim. (ẹ̑) neobč. vsak: zahtevati odgovornost od ~ega človeka; izkoristiti ~ trenutek; izogibati se ~emu boju kakršnemu koli: sléherni -ega m, člov. (ẹ̑) neobč. vsakdo, vsak: ~ izmed nas je že doživel kaj podobnega
sréčen
-čna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; biti zelo ~; poud. biti ~, da ribe prijemajo |zelo vesel, zadovoljen|; srečen z/s kom biti ~ z dekletom sréčni -a -o (ẹ́) ~ dobitnik sréčni -ega m, člov. (ẹ́) zavidati ~emu sréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Dostopnost