Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μένω
ostanem, kjer sem, obstanem, mudim se, pomudim se, zaostanem; oddaljen sem od česa, ne prihajam kam, izostanem; ostanem v veljavi, sem pri moči (pri močeh), trajam, ostanem nespremenjen; trdno stojim, držim se, vztrajam v boju; mirujem; neprestano kaj delam, nenehno kaj počnem; čakam; čakam na koga; pričakujem (sovražnika), prenašam (boj), kljubujem, upiram se
μέσος
nahajajoč se na (v) sredi, srednji; srednji, srednjega stanu; zmeren; posredujoč; nepristranski, nevtralen; sreda, sredina; sredina, središče, center; razdalja, oddaljenost, razlika; medčasje; vmesni prostor; srednja pot, srednje število; nepristranskost, nevtralnost; posredovanje, sprava; javnost; srednje, sredi, po sredi, po sredini
μέσος
3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲ...
μηχανάω
, nav. d. m. μηχανάομαι, ion. -έομαι [fut. μηχανήσομαι, aor. ἐμηχανησάμην, pf. μεμηχάνημαι (tudi s pas. pom.), adi. verb. μηχανητέον; ep. pr. opt. 3 sg. μηχανόῳτο, pt. μηχανόωντας, impf. 3 pl. μηχανόωντο; ion. opt. 3 pl. μηχανῴατο; pt. μηχανεόμενος] 1. (zvijačno) si kaj izmislim, zasnujem, spletkarim, mislim na kaj, trudim se, prizadevam si, namerjam, kujem naklepe, (posebno o zavratnih in sovražnih naklepih) κακά, ἀτάσθαλα, τινί, ἐπί τινι, τὰ ἔχθιστα, ἔς τινα, οὐδὲν καινὸν ἐπί τινα. 2. umetno izdelam, modro napravim, τεῖχος zidam, λαγόν umetno pripravim, εἴσβασιν poskušam vdreti (v svetišče); zvito izvršim, pribavim si kaj ταῦτα, πᾶν delam z vsemi silami na kaj, uporabim vsa sredstva; storim, delam ταῦτα, iznajdem δύναμιν εἰς σωτηρίαν; pass. μεμηχάνηται τοὖργον moje delo je dovršeno, ἐξ ἀδίκου μεμηχανημένον krivično pridobljeno. 3. povzročim, vzbujam γέλωτα.
μηχανάω
(zvijačno) si kaj izmislim, zasnujem, spletkarim; mislim na kaj, trudim se, prizadevam si; namerjam, kujem naklepe; umetno izdelam, modro naredim, pametno (modro) izdelam (napravim); zvito izvršim, nabavim si kaj, priskrbim si kaj; storim, delam; iznajdem; povzročim, vzbujam
μοῖρα
, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, pris...
μοῖρα
del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele; stranka; del, ki komu pripada, delež; kar se spodobi, pristojnost, spodobnost; kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja; sreča; nesreča, smrt; odredba, volja; čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje
μουσο-ποιός
2 (ποιέω) 1. poet. ki zlaga pesmi, ἀεὶ δὲ μουσοποιὸς ἐς σὲ παρθένων ἔσται μέριμνα deklice bodo vedno skrbele, da bodo tvojo usodo (v pesmih) opevale. 2. subst. ὁ, ἡ lirski pesnik (pesnica).
νεύω
ep. [Et. iz νευσjω, kor. neu + s, lat. nuo, ere, nutus, ūs, numen] 1. a) (po)kimam κεφαλῇ, namignem, pomežiknem ὀφρύσι, τινί komu; b) prikimam (v znak privoljenja ali pritrditve), obetam, privolim, νεύσατε τὴν χάριν izkažite to milost. 2. a) naprej se nagnem (sklonim), pripognem se φάλοισι, λόφος ἔνευεν; b) trans. nagnem, povesim κεφαλήν, κάρα ἐς πέδον. 3. o kraju: obrnjen sem, ležim proti ἐς, πρός τι.
Dostopnost