Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
πελάζω
(πέλας) πελάω, vzpor. obl. πλάθω poet. πίλναμαι ep. [fut. πελάσω in πελῶ, aor. ἐπέλασα, pass.pf. πέπλημαι, aor. ἐπελάσθην in ἐπλάθην, med. aor. ἐπελασάμην; ep. aor. (ἐ) πέλασσα, cj. 1 pl. πελάσσομεν, aor. 1 med. opt. 3 pl. πελασαίατο, 3 sg. πλῆτο, aor. pass. 3 pl. πέλασθεν] 1. trans. bližam, približujem, primikam τινά τινι, ἱστὸν ἱστοδόκῃ spustim (postavim) jambor v jambornico, Τρῶας νηυσί pustim, da se Trojanci približajo ladjam, στῆθος θαλάσσῃ uležem se s prsi na morje (da plavam), τινὰ ἐς νῆσον ženem (tiram) na otok (k otoku), ἐν σπήεσσι κτήματα spravim v votline, ὀδύνῃσι peham (spravljam) v bolečine, τινὰ χθονί (οὔδει) mečem (podiram, polagam) na tla; ἔπος ἐρέω ἀδάμαντι πελάσσας(sc. αὐτό) hočem povedati besedo, ki je trda (neizpremenljiva) kakor jeklo. 2. intr. in pass. bližam se, približujem se τινί, τινός, (ἔς) τι; prihajam h komu, pridružujem se, družim se ὅμοιον ὁμοίῳ, χθονί spustim se (padem, zgrudim se) na zemljo.
πέμπω
[fut. πέμψω, aor. ἔπεμψα, pf. πέπομφα, pass. pf. πέπεμμαι, aor. ἐπέμφθην, fut. πεμφθήσομαι, med. fut. πέμψομαι, aor. ἐπεμψάμην, adi. verb. πεμπτέον, πεμπτός, ep. praes. inf. πεμπέμεν(αι), aor. med. opt. 3 pl. πεμψαίατο, ion. impf. iter. πέμπεσκε] I. act. 1. a) (od)pošiljam, τινά (τί) τινι koga (kaj) h komu, πρός, παρά τινα, εἰς κατασκοπήν kot ogleduha, na stražo, ἐπί τινα pošljem po koga, ἐπ' ὕδωρ po vodo, ἐπὶ βοήθειαν po pomoč, ἐπὶ πολέμῳ v vojno, ἐπὶ ξυλλογῇ στρατιωτῶν da naberejo vojake, κατὰ ζήτησιν ἀνδρός da poišče moža; namen se izraža tudi z inf. ali pt.: πέμπω τινὰ φέρειν, ἄγειν, καλοῦντα, ἐροῦντα da nese, prinese, pokliče, pove; πατρὶ τυμβεῦσαι χοάς da nesem na očetov grob pitno daritev; πέμπει με σοὶ φέροντα τάσδ' ἐπιστολὰς φυλάσσειν pošilja me k tebi s tem naročilom, da ga čuvaš; b) pošiljam poslance (povelje), πέμψασιν ἡμῖν ἀντέπεμψεν (Fojb) je odgovoril našim poslancem, πέμπων κελεύω pošljem poslance s poveljem, πέμπουσιν οἱ ἔφοροι ἀπολιπόντα Λάρισαν στρατεύεσθαι efori so ...
περί-ειμι
(εἰμί) 1. sem krog in krog česa, obdajam krog in krog τινί. 2. sem močnejši, nadkriljujem, presegam, τινός koga, τινί v čem, sem prvi, imam prednost, ἐκ περιόντος z večjo silo (močjo). 3. preostajam (živ), ostajam nepoškodovan, rešim se, ostanem pri življenju, preživim koga τινί, ἐς ἔτος doživim leto, τὸ περιόν ostanek. 4. περίεστί τινί τι preostaja za koga, posledica je.
περι-έρχομαι
med. 1. intr. a) hodim okoli česa τί, potujem okrog po κατά τι, krožim, vračam se v krogu, pridem (po vrsti) na koga εἴς τι, ἐπί τινα, τινά, dosežem, zadenem koga τίσις, zabredem v kaj, εἰς τυραννίδας pridem pod oblast tiranov; b) o času: potekam, minevam; pren. ἡ νοῦσος περιέρχεται ἐς φθίσιν bolezen prehaja v sušico. 2. trans. obidem, obkolim, potujem po τί; pren. prekanim, prevaram τινά τινι.
περι-ίστημι
[gl. ἵστημι, ep. aor. 2 act. περίστην, cj. 3 pl. περιστήωσι, pass. περιστάθην] I. trans. 1. (raz)postavljam okrog česa τὶ περί τι; pren. povzročujem, zanetim πόλεμον, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, πράγματα εἴς τινα izročam. 3. med. postavljam okrog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, obstopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; οἱ περιεστεῶτες okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam φόβος Σπάρτην. 2. izpreminjam se, obrnem se, τοὐναντίον περιέστη αὐτῷ izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval); ἐς τοῦτο περιέστη ἡ τύχη tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na εἰς ἕνα. 3. NT ogibljem se.
περι-ποιέω
1. act. a) storim, da ostane kdo pri življenju, rešim; storim, da kaj preostane, pri-, ohranim τὰ ἱρά, τὴν πόλιν; b) pripravim, pridobim, preskrbim, nabavim, τὰ πράγματα ἐς ἐμαυτόν spravim pod svojo oblast, pridem do vlade. 2. med. a) rešim kaj svojega, sebi τὸ χωρίον, τὰς ψυχάς rešim svoje življenje; b) priskrbim, pridobim si kaj δύναμιν, ὄνομα ἐμαυτῷ, prihranim si kaj ἀπ' ὀλίγων.
πῑ́πτω
[Et. fut. πεσέομαι iz πετέομαι, sor. πέτομαι, ποταμός. – Obl. fut. πεσοῦμαι, aor. ἔπεσον, pf. πέπτωκα, ep. fut. πεσέομαι, inf. πεσέεσθαι, aor. πέσον, cj. 3 sg. πέσῃσι, inf. πεσέειν, pf. pt. πεπτεώς, poet. πεπτώς; NT aor. ἔπεσα, pf. 2 sg. πέπτωκες, 3 pl. πέπτωκαν]. 1. a) padem (na tla), zvrnem se, zgrudim se ἐπὶ χθονί, ἐπὶ γᾷ, χαμαί, (πρὸς) πέδῳ, χαμάδις, ἔρᾱζε, πεδίῳ, ὑπὸ ἄξοσι pod kolesa, ἐν κονίῃσιν v prah, μετὰ ποσσὶ γυναικός rodim se, ἐκ, ἀπό τινος padem s česa, εἴς τι treščim (o blisku); metafor. οὐ χαμαὶ πεσεῖται ne bo ostalo brez uspeha; b) vržem se, skočim, planem ἐκ νηός (z ladje v morje); planem (navalim) na kaj, napadem ἐνὶ νήεσσι, ἐν βουσί, πρὸς μῆλα, περὶ ξίφει nasadim se na meč; c) padem v boju, ὑπό τινος od koga, νέκυες πίπτοντες, οἱ πεπτωκότες (v boju) padli vojaki, ὑπ' Ἀτρείδῃ vsled udarcev Atridovih. 2. a) zrušim se, poderem se σκληρὰ φρονήματα, poginem γένος, uničijo me, podležem, trpim škodo, ἡ πόλις οὐκ ἂν ἔπεσε τοιοῦτον πτῶμα mesto bi ne bilo doživelo takšnega por...
πλῆθος
, ους, τό ep. πληθύς, ύος, ἡ (πίμπλημι) [dat. ep. πληθυῖ] 1. veliko število, množica, čete; ljudska množica, ljudstvo, prebivalstvo; velika množica, preprosti narod, ljudski zbor; večina, premoč; ljudska vlada, demokratija; vojska; πλήθει ὄψεως δεινοί pogled na veliko množico je strašen; στρατοῦ πλῆθος mnogoštevilna vojska, τῷ πλήθει po številu, ἐς πλῆθος številno, obilno; ὡς ἐπὶ τὸ πλῆθος navadno, večinoma. 2. obseg, dolgost, širokost, velikost, raztezanje.
πληρόω
in med. 1. trans. a) napolnim, izpolnim φάραγγα, τινός, τινί, ἔν τινι, εἴς τι; ναῦν oborožim ladjo s posadko, preskrbim z moštvom; b) nasitim, zadovoljim, ustrežem ἐπιθυμίας, θυμόν ohladim jezo, maščujem se nad kom; c) dopolnjujem, doplačujem, nadomestim χρείαν; d) izpolnim, dovršim δρόμον, dokončam ἔργον, opravim διακονίαν, izpolnjujem νόμον; pass. sem poln, izpolnim se γραφή, λόγοι NT; πολλοὶ ἐπληρώθησαν zbrali so se polnoštevilno. 2. intr. sem poln, ἡ ὁδὸς πληροῖ τὰ στάδια ἐς τὸν ἀριθμὸν τοῦτον pot izpolnjuje število stadijev do tega števila = šteje ravno toliko stadijev.
πλήσσω
, at. πλήττω [Et. iz πλᾱκjω, lat. plango, nxi, slov. plakati (= v žalosti se tleči), nem. fluchen. – Obl. act. in med. v at. prozi navadno τύπτω ali παίω, pass. pf. πέπληγμαι, fut. 3 πεπλήξομαι, aor. ἐπλήγην, fut. pass. πληγήσομαι; v sestavlj. -επλάγην, -πλαγήσομαι; ep. fut. πλήξω in -ομαι, aor. ἔπληξα, πλῆξα in ἐπληξάμην; red. aor. ἐπέπληγον, inf. πεπληγέμεν, pf. πέπληγα, πεπληγώς]. 1. act. tolčem, bijem, tepem, udarjam, ranim, teptam, suvam, zadenem, χορὸν ποσίν plešem, udarjajoč z nogami ob tla, κονίσαλον vzdigujem prah, ἵππους ἐς πόλεμον podim z bičem konje v boj; odbijam, nazaj poženem, zaženem κῦμά μιν αὖθις πλῆξεν; oviram, premagam. 2. pass. a) zadenejo me, premagajo me (v boju), sem zadet, tepen, ranjen, ugrizen; b) dam se podkupiti, sem podkupljen δώροισι; c) sem prestrašen, vznemirjen, od nesreče zadet. 3. med. bijem se, tolčem se μηρώ, κεφαλήν (v znak žalosti).
Dostopnost