Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἔτι
adv. [Et. lat. et, sor. slov. predl. od (iz ot, prim. ot-rok)] 1. čas. še, še vedno, še dalje, ἔτι γε še sedaj, ἔτι καὶ νῦν še tudi sedaj, νῦν ἔτι (sedaj) še vedno, ἔτι καὶ ἐς τόδε še zmerom, do tega trenotka, οὐκέτι, μηκέτι nič več, οὐδεὶς ἔτι nihče več. 2. a) dalje še, vrhu tega, razen tega; b) pri komp. ἔτι μᾶλλον še več.
εὖ
, ep. ἐύ [Et. ἐύς iz esu-s, kor. es, biti (lat. esse!)] adv. 1. dobro, prav; srečno, lepo, εὖ κατὰ κόσμον lepo v redu; v zvezi z glagoli δρῶ, ἔρδω, ποιῶ τινα dobro ravnam, dobrote izkazujem; εὖ πράττω, πάσχω, ἔχω dobro mi je, dobro se mi godi, imam srečo, dobivam dobrote, εὖ γίγνεταί τινι dobro se godi komu NT, εὖ φρονῶ prav mislim, sem pameten, εὖ λέγω τινά dobro govorim o kom, τὸ εὖ sreča, blagostanje. 2. εὖ μάλα prav dobro, izvrstno, εὖ γε prav tako, εὖ πάντες vsi skupaj, εὖ πάντα vse do zadnjega.
εὔ-ψῡχος
2 (ψυχή) pogumen, srčen, vesel; τὸ εὔψυχον srčnost, hrabrost ἐς, πρός τι.
ἐφ-ίστημι
, ion. ἐπ-ίστημι [gl. ἵστημι; tr. fut. ἐπιστήσω, aor. ἐπέστησα, pass. ἐπεστάθην; med. ἐπεστησάμην, intr. ἐφίσταμαι, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἐπέστην, pf. ἐφέστηκα, 3. pl. ἐφεστᾶσι, ep. inf. ἐφεστάμεν(αι), pt. ἐφεσταότες, plpf. ἐφεστήκειν, 3. pl. ἐφέστᾰσαν; ion. pf. ἐπέστηκα, pt. ἐπεστεῶτες] I. trans. 1. act. in pass. a) postavljam koga na (nad) kaj, dajem komu oblast nad kom, postavljam na čelo (za čuvarja, upravitelja) τινά τινι, ἐπί τινι; b) postavljam poleg, zraven česa, k čemu; κύκλῳ τὸ σῆμα ἱππέας postavljam okrog groba konjenike; c) α.) urejam, prirejam ἀγῶνα, τινί komu na čast; β.) ustavim, udržim στράτευμα; tudi abs. ἐπιστήσας(sc. ἵππον) ustavil se je. 2. med. postavljam na čelo. II. intr. 1. a) stopam na kaj, ustopim se na kaj τινί, ἐπί τινι; pf. stojim na čem, sem na (pri) čem πύλαι ἐφειστήκεσαν; τὸ ἐπιστάμενον τοῦ γάλακτος kar se nahaja na mleku, gornji del; b) stopam zraven koga, pristopim h komu, bližam se komu τινί, ἐπί, παρά τινι, ἐπί τι, ἔς τι; o času: nastopim τὸ ἔαρ, ὁ ...
ἔχω
[Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔ...
ἡγέομαι
vodim, sem vodnik sem, sem kažipot sem, grem pred kom; hodim naprej, korakam prvi, korakam na čelu; vodja sem, načelnik sem, poveljujem, zapovedujem, vladam, vodim; imam hegemonijo, sem hegemon; menim, mislim, smatram; imam za, smatram za, gledam na koga kot na; cenim, vrednotim; imam za, verjamem v, verujem
ἡγέομαι
[Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.
θῡμός
, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ ...
Dostopnost