Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μαι-μάω
ep. poet. (gl. μαίομαι) [praes. μαιμώωσι, pt. μαιμώων, μαιμώωσα, aor. ep. μαίμησα] silno želim, koprnim, hrepenim, težim τινός; naglo zgrabim (orožje); besnim, divjam.
μαλάσσω
[Et. iz μαλάκjω, gl. μαλακός] 1. act. a) (o)mehčam, omečim, ublažim, (po)tolažim; b) pomehkužim, prizanesljivo ravnam s kom. 2. pass. a) omečim se, dam se preprositi μαλάσσου; rešim se, νόσου ozdravim (-eti); b) sem slab, mehkužen, bojazljiv.
μάντις
, εως, ion. ιος, ep. ηος, ὁ, ἡ [Et. iz kor. men, gl. μαίνομαι] prorok(inja), vedež(evalec), vedeževalka.
μάομαι
, skrč. μῶμαι (gl. μαίομαι) d. m. [imp. μῶσο, ep. ion. poet. pf. μέμονα, μέμαα (s prez. pom.), inf. μεμονέναι; od μέμαα: μέματον, μέμαμεν, μεμάᾱσι, imper. μεμάτω, pt. μεμαώς, μεμαῶτος (μεμαότος), μεμαότε, μεμαότες, plpf. μέμασαν] 1. grem nad koga, udarim na kaj, naskočim, napadem koga, lotim se česa, hitim πρόσω; μεμαώς hitro, urno. 2. stremim, hrepenim, želim, težim za čim, poganjam se za kaj; hočem, nameravam, skušam (kaj doseči) abs., inf., τινός; μεμαώς željen, pohlepen, vnet, lakomen.
μαρμᾰρυγή
, ἡ (gl. μαρμαίρω) ep. lesket(anje), svit; gibčnost; pl. urno (migljajoče) privzdigovanje nog ποδῶν.
μειλίσσω
[ep. inf. μειλισσέμεν] (gl. μείλιχος) 1. act. tešim, (po)mirim, spravim τινά, razveseljujem, πυρός z ognjem. 2. med. blažim, olepšavam.
μέν
(gl. μά, μήν) členica, ki ne stoji nikdar v začetku stavka, navadno za besedo, na katero se nanaša 1. okrepljuje ali potrjuje odnosno besedo: res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej; ἦ μέν zares, v resnici, ἐγὼ μέν jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem); ἀλλὰ … μέν pa … toda zares, καὶ μέν in zares, pa vendar, μὴ μέν zares ne, gotovo ne, οὐ μὲν δή pa zares ne, μενοῦνγε da, seveda, εἰ μὲν (δή) ako (torej) zares; včasih se ne more prevesti. 2. stoji korelativno in odgovarja pogosto nastopnemu δέ, μέντοι, ἀλλά in se mnogokrat ne prevaja: sicer … pa; deloma … deloma; ὁ μὲν … ὁ δέ, οἱ μὲν … οἱ δέ, τὸ μὲν … τὸ δέ, τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ ta … oni, eden … drugi, to … ono, zdaj … zdaj, μὲν οὖν zato torej; v odgovoru: vsekakor, seveda, zares. 3. a) včasih vežemo mi stavke podredno, dočim so jih Grki vezali priredno: ἦν μὲν σιωπή, φθέγμα δ' ἐξαίφνης τινὸς θώϋξεν αὐτόν ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical; b) korelativna stavka sta včasih zelo drug od drugega oddaljena; c) čle...
μένος
, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.
Dostopnost