Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
trozvuk
Spoj temeljnog tona s njegovom velikom ili malom tercom i čistom kvintom. Dakle, prema harmonijskom shvaćanju dur- i mol- kvintakord.
sl trizvočje - Sozvočje, ki je triglasno, oz. vsebuje imensko tri različne note. To pa so dejansko akordi v ustrezni obliki in kvaliteti.
vrhunac
Najviša nota koja se pojavi samo jednom. Može biti istaknut sinkopom ili tonom duljeg trajanja, najčešče je oko sredine.
sl višek - Najvišja nota v oblikovanem floridusu. To je višek melodije, ki se lahko pojavi le en krat in stoji na določenem mestu (najpogosteje med drugo in zadnjo tretino celote).
glavni stupnjevi
Akordi I., IV. i V. stupnja. To su ujedno i glavni nosioci triju harmonskih funkcija: toničke, subdominantne i dominantne.
sl glavne stopnje - Akordi I., IV. in V. stopnje.
gornji glasovi
U četveroglasju su to svi tonovi iznad basovog tona, dakle, tenor, alt i sopran.
sl zgornji glasovi - Vsi preostali glasovi nad basom, torej tenor, alt in sopran.
konsonantna kvarta
Kvarta koju možemo smatrati za konsonancu i to onda, kad ona postepeno uzlazi ili silazi na lakoj dobi mjere, a na sljedećoj teškoj dobi nastupa kao disonanca, i potom se na slijedečoj arzi riješi.
sl konsonančna kvarta - Interval kvarte, ki se pojavi v klavzuli triglasnega sozvočja, in sicer v kvartsekstakordu na pripravi zadržka. Konsonančna je zato, ker ji na nastopu sledi sekunda kot zelo ostra disonanca.
sixte ajoutée
Prvi obrat septakorda II. stupnja durske ljestvice, kojemu je naziv dao J. Ph. Rameau. To je akord koji se može interpretirati kao subdominantni kvintakord s dodanom sekstom, odnosno kao kvintsekstakord na IV. stupnju ili na subdominanti.
sl akord z dodano seksto - Kvintakord subdominante, ki mu je dodana seksta. Tonsko je enak kvintsekstakoru II, funkcijsko glede priprave in razveza pa je med akordoma bistven razlika.
Dostopnost