Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
odírati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ prašiča; poud. ~ dolžnike |posojati jim denar za visoke obresti|;
odklénkati
-am dov. odklénkanje (ẹ̑) Zvon je odklenkal; s smiselnim osebkom, poud. odklenkati komu/čemu Takim ljudem je zdaj odklenkalo |jim ni več tako dobro|; Pri njej mu je odklenkalo |izgubil je njeno naklonjenost|;
odložíti
-ím dov. odlôži -íte; odlóžil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ knjige na polico; ~ obisk; biol. ~ jajčece; poud. ~ potnike pred gostilno |ustaviti jim, da izstopijo|;
odpréti
-prèm dov. -ì -íte; odpŕl -a, -èt/-ét, odpŕt -a; odpŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ okno; fin. ~ akreditiv; voj. ~ ogenj |začeti streljati|; knj. pog. ~ radio vključiti: ~ razstavo; ~ veleposlaništvo odpreti kaj za koga/kaj ~ park za obiskovalce odpreti komu/čemu kaj ~ ovcam stajo; poud. ~ dekletu srce |izpovedati ji čustva|; publ. ~ vrata tržnemu gospodarjenju uveljaviti ga: Ni jim hotel ~ odpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) Padalo se ni odprlo; poud. odpreti se komu/čemu ~ ~ novim idejam |jih sprejeti|; ~ ~ prijatelju ob kozarcu vina |postati zaupljiv|; brezos., knj. pog. Končno se mu je odprlo |je začel dojemati, spoznavati|;
odstávljati
-am nedov. -an -ana; odstávljanje (á) koga/kaj ~ lonce s štedilnika; Psica že ~a mladiče |jim omejuje čas sesanja|;
odvréči
-vŕžem dov.; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) kaj ~ cigaretni ogorek odvreči komu kaj Helikopter jim je odvrgel pomoč
odžírati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odžíranje (í ȋ; ȋ) nizk. komu/čemu koga/kaj ~ sodelavcu delo |jemati|; Novi hotel jim ~a goste |prevzema|;
odžvížgati
-am dov. -an -ana; odžvížganje (í) komu Tiho jim je odžvižgal odžvižgati kaj ~ pesmico; šport. žarg. Sodnik je odžvižgal konec polčasa z žvižgom naznanil:
okróg
nepravi predl. z rod. (ọ̑) 1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih: publ. hrup ~ previsokih plač zaradi: poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|; 2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
Dostopnost