Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bíti
bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet: biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|;
bíti
sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), ; poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); ; prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ⚪ bom bil bom: (ọ̑; ọ̑); ; pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); ; nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd. ; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os. ; ; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost : sem delal, sem bil ...
čèš
[češ tudi čəš] domnev. člen. (ȅ; ə̏) Držal se je samozavestno, ~, jaz se ne bojim nikogar |kot bi hotel povedati|; čèš da [češ tudi čə̀š] domnev. člen. zv. (ȅ; ə̏) Zamudila je celo uro, ~ ~ je zašla v temi; Zagrozil jim je, ~ (~) naj se pazijo
domísliti
-im dov. domíšljen -a (í ȋ) kaj ~ problem; neobč. domisliti koga na kaj ~ prijatelja na obljubo spomniti: domísliti se -im se (í ȋ) neobč. koga/česa ~ ~ sošolca, pravega imena spomniti se: redk. domisliti se koga z/s čim ~ ~ domačih z razglednico pisati jim:
enák
-a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ) 1. ist. kak., ist. kak. lastn. zaim. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena: družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi: 2. ist. mer., ist. mer. lastn. zaim. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|; enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|; enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
Dostopnost