Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
steklenéti
-ím nedov. steklêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; steklenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Riž na vročem olju ~i; poud. Od groze so jim oči steklenele |ostajale na široko odprte|;
stekli polž
Naslov izmišljene pravljice, ki ga starši uporabijo, ko se jim ne da pripovedovati zgodb. Ponavadi nastopa skupaj z Jaro kačo, starši pa predstavijo obe pravljici s svojimi dobrimi lastnostmi tako, da se otrok ne more odločiti, katero bi raje slišal.
Primer uporabe:
- Rad bi pravljico za lahko noč!
- Bi raje tisto o Jari kači ali o Steklem polžu?
- O Steklem polžu!
- Ampak o Jari kači je daljša.
- No, pa o Jari kači.
- Ampak o Steklem polžu je lepša.
- No, pa o steklem polžu ...
Pomensko vprašanje:
Jara kača je mlada kača. Za "steklega" polža pa so me prepričevali celo za troje: a) steklinastega (bolnega) polža, b) polža, ki je začel teči (shodil, splaval, stekel), c) nekateri celo govorijo o "steklenem" polžu (polž, skozi katerega vidiš, in ga pravzaprav ni)
Glej tudi Fran Milčinski: Od jare kače in steklega polža.
Stigmatizacija
Označuje poseben odziv okolja na drugačnost/različnost. V nekaterih okoljih je lahko drugačnost (barva kože, etnična pripadnost, veroizpoved, politično prepričanje, starost, izobrazba, ...) nezaželena oz. stigmatizirana, okolje pa stigmatizirane osebe dojema kot manjvredne. Ti so lahko tarča posmeha, zaničevanja, opravljanja, psihičnega in fizičnega nasilja. Dostop do družbenih dobrin, npr. do izobrazbe, zaposlitve, političnega odločanja ipd., jim je pogosto otežen. Posledica stigmatizacije se vedno izraža v socialni distanci do stigmatiziranih oseb in skupin. Da bi se stigmatizirani obranil napadom, lahko razvije naslednje strategije: 1. prikrivanje stigme (deluje preudarno „normalno“, izogiba se situacijam, ki bi razkrile njegovo nezaželeno drugačnost); 2. sprejem stigme (»Če me imajo za norega, bom pač nor.« – oprime se obnašanja v skladu s samoizpolnjujočo se prerokbo); 3. refleksija stigme (stigmatizirani se trudi za kognitivno predelavo – refleksijo – stigme).
stík
Odnos, ki lahko omogoči medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje. ...
en contact
stískati
1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila
2. s prijemom, objemajoč spravljati kaj v tesen dotik
3. delati, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka
4. s silo delati, da ima kaj manjši obseg
5. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina
6. z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko
7. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju
8. izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik
9. povzročati kje topo bolečino
10. zelo varčevati
stísniti
-em R
1. kdo tesno obdati koga/kaj (za/v kaj / kam) (s kom/čim)
2. kdo spraviti koga/kaj tesno h komu / k čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
3. kdo spraviti koga/kaj čimbolj skupaj
4. kdo/kaj narediti (komu/čemu) koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
5. kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
6. kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
7. kdo spraviti (komu/čemu) koga/kaj okoli/do koga/česa / h komu / k čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
8. kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
9. kaj načeti koga/kaj
10. kaj prizadeti koga/kaj (okoli/do koga/česa / na/pri/po/ob kom/čem / med/pod/nad kom/čim / kje/kdaj)
Dostopnost