Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
hotéti
hóčem S(N)
1. kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
2. kdo/kaj želeti (komu/čemu) koliko česa/kaj
3. ne biti česa
4. kdo/kaj začne dejanje
5. kdo/kaj imeti željo, možnost
6.
7. kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
8. kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
hŕbet
1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici
2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari
3. del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti
4. izbokli del vala; greben
hromíti
-ím T
1. kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj (pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/s kom/čim /kje/kod)
2. kdo/kaj ovirati, oteževati (komu/čemu) koga/kaj (pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/s kom/čim / kje/kod)
hud
Običajen pomen besede hud je jezen, besen. Srečko kosovel je pisal o hudih čevljih, kadar je hotel reči, da so se mu na podplatih naredile luknje. Dandanes pa je hud zelo pogost v slangu in je skoraj že izrinil besedico "kul", ker je vse samo še hudo, torej res lepo, odlično, krasno, dobro, izvrstno odbrano, izborno ... Vsaka stvar je lohk huda, torej dobra, zelo pogosto se rabi pri označevanju splošnega ("Kva je hudo!", "Kva smo se 'mel hudo!", "Veš kok 'majo hudo zrihtan noter - ej, da dol padeš!"). Kadar fantje govorijo o ženskah, so jim hude, enako pa dekleta govorijo o hudih tipih. V tem primeru se pomen omeji izključno na zunanji izgled, tipica oz. tip je torej huda oz. hud, kadar dobro izgleda. Ravno zaradi dobrega izgleda se lahko reče, da je ženska dobra (pa ne v smislu dobrotljivosti ampak dobre postave), moški pa dober (velja isto).
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
Dostopnost