Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hŕbet
1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici
2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari
3. del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti
4. izbokli del vala; greben
hromíti
-ím T
1. kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj (pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/s kom/čim /kje/kod)
2. kdo/kaj ovirati, oteževati (komu/čemu) koga/kaj (pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/s kom/čim / kje/kod)
hud
Običajen pomen besede hud je jezen, besen. Srečko kosovel je pisal o hudih čevljih, kadar je hotel reči, da so se mu na podplatih naredile luknje. Dandanes pa je hud zelo pogost v slangu in je skoraj že izrinil besedico "kul", ker je vse samo še hudo, torej res lepo, odlično, krasno, dobro, izvrstno odbrano, izborno ... Vsaka stvar je lohk huda, torej dobra, zelo pogosto se rabi pri označevanju splošnega ("Kva je hudo!", "Kva smo se 'mel hudo!", "Veš kok 'majo hudo zrihtan noter - ej, da dol padeš!"). Kadar fantje govorijo o ženskah, so jim hude, enako pa dekleta govorijo o hudih tipih. V tem primeru se pomen omeji izključno na zunanji izgled, tipica oz. tip je torej huda oz. hud, kadar dobro izgleda. Ravno zaradi dobrega izgleda se lahko reče, da je ženska dobra (pa ne v smislu dobrotljivosti ampak dobre postave), moški pa dober (velja isto).
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
imúnoelektroforéza
tehnika, pri kateri se ločijo beljakovine najprej z elektroforezo in se jim nato omogoči, da reagirajo z antiserumom tako, da nastanejo precipitati posameznih beljakovin v obliki lokov ali trakov (tako se lahko opredelijo beljakovine po elektroforetski gibljivosti in antigenskih značilnostih)
Dostopnost