nagovoríti

-ím dov., nam. nagovôrit in nagovorít/nagovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ neznanko nagovoriti koga z/s kom ~ prišleca z gospod(om) nagovoriti koga k/h čemu Nagovorili so ga k prodaji nagovoriti koga proti komu ~ člane proti predsedniku nagovoriti koga zoper koga ~ ženo zoper moža; neobč. nagovoriti komu o kom/čem Veliko jim je nagovoril o njih povedal: nagovoríti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem Veliko so se nagovorili o tem problemu

nagrbávščiti

nahúditi

narediti, storiti kaj hudega

naíven

1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti
2. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti

najáva

Besedilo z napovedjo dogodka. ...
en announcement

najáviti

-im G
1. kdo/kaj vnaprej povedati (komu/čemu) za koga/kaj

največ

(prislov)

nakapljáti

s kapljanjem spraviti kam

nakázati

tudi nakazáti -kážem R(P)
1. kdo/kaj dati kaj (komu/čemu / v/na/skozi/prek koga/kaj / na/v/po/ob/pri kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kam/kod/kje)
2. kdo/kaj predstaviti kaj, opozoriti na kaj, dati za kaj (komu/čemu / v/na/skozi/prek koga/kaj / na/v/po/ob/pri kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kam/kod/kje)

naklánjati

1. podarjati, poklanjati
2. nagibati, siliti