Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐπ-άγω
[aor. act. NT ἐπῆξα] I. act. 1. o osebah: a) privedem, dovedem, pripeljem, vodim, gonim nad, peljem koga v boj (proti sovražniku) ἐπί τινα, napadem τινί; b) navadim na kaj τινί, pripravim k čemu, ščuvam, zapeljujem τινὰ ἐπί τι. 2. o stvareh: povzročujem, napravljam, donašam ἄταν; NT αἷμα ἐπί τινα spravljam na koga, ἀπώλειαν pripravljam, κατακλυσμόν τινι pošiljam nad koga; izpodbadam κέντρον τινί; dam na glasovanje ψῆφόν τινι; pass. οὔπω ψῆφος ἐπῆκτο περὶ φυγῆς ni se še glasovalo o njegovem pregnanstvu (= ni še bil obsojen); αἰτίαν obdolžujem; δίκην τινί zapletam v pravdo, predlagam kazen; ἡμέρας dodajam, διάνοιάν τινι obračam svojo pozornost na kaj. II. med. 1. pripeljem k sebi, uvažam ἐπιτήδεια; pridobivam sebi, kličem na pomoč πλῆθος; dosegam, izposlujem τινὰ συγχωρῆσαι; delam na kaj τὴν δούλωσιν. 2. navajam, omenjam (v govoru) ποιητάς. 3. nakopljem si kaj, δεσπότην τὸν νόμον postavljam si za gospodarja; Ἅιδα μόνον φεῦξιν οὐκ ἐπάξεται ne bo našel sredstva, da ubeži smrti = ne bo utek...
ἐπι-δίδωμι
(tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) povrhu še dam, zraven še dodam, priložim kot doto, dodam iz svojega; b) rad prispevam, donašam; c) izročam (pismo). 2. intr. rastem, množim se, napredujem (v toliki meri), ἐς τὸ ἀγριώτερον še bolj se razdražim. II. med. 1. dodajam zase, θεούς kličem še bogove za pričo. 2. obdarujem, darujem komu kaj σέ.
ἐπι-θειάζω
kličem bogove, τοσαῦτα tako, s toliko besedami; z inf. in μή: rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.
ἐπι-καλέω
1. act. in pass. a) pri-, (po)kličem θεόν, τινί proti komu, zovem, vabim; b) nazivljem, imenujem, dajem komu priimek; pass. imenujem se, zovem se; c) očitam komu kaj, dolžim koga česa τί τινι; z inf. τὰ ἐπικαλεύμενα χρήματα zakladi, radi katerih se kdo obdolžuje, τὰ ἐπικαλούμενα obdolžitve, očitki. 2. med. a) kličem k sebi, kličem na pomoč, σύμμαχον za zaveznika; b) kličem, izzivam (na boj), pozivam pred sebe (o eforih); c) pritožujem se, apelujem na, sklicujem se, pozivam se na koga τὸν δῆμον ἀπὸ τῶν δικαστῶν.
ἐπι-φθέγγομαι
d. m. povrhu še za-, (po)kličem, σάλπιγξ ἐπεφθέγξατο pri tem je trobenta zadonela, so zatrobili na boj.
εὐθῡ́νω
in med. (εὐθύς) [augm. ηὐ in εὐ; fut. εὐθυνῶ, ep. ion. poet. ἰθύνω, aor. ἴθῡνα, cj. ep. ἰθύνομεν, aor. pass. ep. ἰθύνθην] 1. zravnam, (na)ravnam ξύλον; ὁδόν NT, τὶ ἐπὶ στάθμην naravnam kaj po merilni vrvi; pass. ἵππω ἰθυνθήτην konja sta se vstopila ravno ob ojesu. 2. a) namerjam, naperjam, obračam δοῦρα ἀλλήλων, βέλος, nakrenem, obrnem δρόμον εἴς τι, krmim ναῦν; b) vodim παῖδα, ravnam, vladam πόλιν. 3. kličem na odgovor, posvarim, spoznavam krivim, kaznujem θανάτῳ, τινά τινος koga zaradi česa.