Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
σβεστήριος
3 (σβέννυμι) ki se rabi za gasitev, pripraven ali koristen za gasitev, τὸ σβεστήριον gasilo.
σέβας
, τό (σέβω) [samo nom. in acc; pl. σέβη] 1. sveti strah, sveta groza, spoštovanje, bogaboječnost, sramežljivost. 2. strmenje, čudenje, σέβας μ' ἔχει strmim. 3. a) svetost, sveta moč, vzvišenost, veličastvo Ζηνός; b) ponos, dika, čast, slava ὑπέρτατον.
σέβασμα
, ατος, τό (σεβάζομαι) 1. predmet verskega čaščenja NT. 2. sveta podoba, kip bogov.
σέλας
, αος, τό [Et. iz σϝελας, kor. swel, žareti; gl. ἥλιος. – Obl. dat. σέλαϊ, σέλᾳ, σέλαι; nom. pl. σέλα]. ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; pl. iskre.
σέλμα
, ατος, τό [Et. iz swel-mn̥, nem. Schwelle (stvn. swelli)] poet. krov, veslarska klop.
σεμνός
3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.
σῆμα
, ατος, τό, dor. σᾶμα [Et. iz kor. dhjā-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, σῆμα κέω napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz τινός.
σημαίνω
[fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domneva...
Dostopnost