Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δῆλος
3 in 2, ep. tudi δέελος [Et. δεjηλος, kor. dejā, svetiti; sor. Ζεύς] viden, očividen, očiten, jasen, razviden; δῆλος ἦν (ὡς) σπεύδων jasno (očitno) je bilo, da se žuri; δῆλος γίγνομαι ποιῶν očitno delam; δῆλος ἦν οἰόμενος jasno je bilo, da je mislil; δῆλον ποιῶ s pt. ali s ὅτι (po)kažem, da; δῆλός εἰμι, ὅτι očito je, da; pogosto abs.: δῆλον δέ s sledečim γάρ dokaz za to je, da.
δια-βιόω
(gl. βιόω) 1. trans. preživim, prebijem (življenje) βίον, ἡμέρας. 2. intr. prebijem, živim, životarim δικαίως; τοῦτο μελετῶν διαβεβίωκα pripravljal sem se na to vse svoje življenje.
δια-τίθημι
I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. por...
δι-ίστημι
[trans. fut. διαστήσω, aor. διέστησα, aor. pass. διεστάθην; intr. διίσταμαι, fut. διαστήσομαι, aor. διέστην, pf. διέστηκα] 1. trans. a) razstavim, razpostavim; b) ločim, odločim, razdružim, razdvojim, razprem. 2. intr. a) stopim, grem narazen, razpostavim se, διστάς v presledkih; b) ločim se, razidem se, εἰς δύο razcepim se v dve stranki, ἐρίσαντε razdvojim se, razprem se; c) razlikujem se, delim se, ἐς ξυμμαχίαν ἑκατέρων διέστη držali so eni s to, drugi z drugo stranko; d) odpiram se διαστὰν γῆς βάθρον; ion. τὰ διεστεῶτα razpoka, prepad.
δίκη
, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodn...
δοκέω
[Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu ...
δυσμαχέω
poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.
ἐγώ
[Et. lat. ego, slov. jaz (star. az), nem. ich (got. ik). – ἐγῷδα = ἐγὼ οἶδα, ἐγῷμαι = ἐγὼ οἶμαι, κἀγώ = καὶ ἐγώ, dor. ep. ἐγών, gen. ἐμοῦ, ep. ἐμέο, ἐμεῖο, ἐμεῦ, ἐμέθεν, enkl. μου, ep. μευ (gl. ἐμοὔστι, μοὐστί, τοὐμοῦ = ἐμοῦ ἐστι, τοῦ ἐμοῦ); – dat. ἐμοί, enkl. μοι, μ'; – acc. ἐμέ, enkl. με, μ'; – dual. νώ, νώι, νώιν, gen. dat. νῷν, νῶιν; acc. νώ, νῶι, – pl. nom. ἡμεῖς, ion. ἡμέες, ajol. ἄμμες; gen. ἡμῶν, ep. ion. ἡμέων, ep. ἡμείων, dor. ἁμῶν; dat. ἡμῖν, ep. ἧμιν, ἡμίν, ajol. ἄμμιν, ἤμιν; acc. ἡμᾶς, ep. ion. ἡμέας, ep. ἡμέας, ἥμεας, ἧμας, ajol. ἄμμε] jaz, mene itd.; ἐξ ἐμεῦ iz moje hiše, τί ἐμοί; kaj meni to mar? NT.
εἰ
, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. h...
Dostopnost