Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čez
[poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑) 1. smer. prostor. ali prostor. potismerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti ⚪ ~ okno skozi: Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb ⚪ ~ Zidani Most skozi: poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|; 2. čas.časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote: 4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti: gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena: 5. lastn.lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ t...
Čile
država na jz. obali Južne Amerike, meji na Peru, Bolivijo in Argentino, s katero si deli Ognjeno zemljo na j. koncu celine. K državnemu ozemlju spadajo še Velikonočni otok, otok Sala y Gómez ter otočji Juan Fernández in Desventuradas; ozemeljske zahteve do dela Antarktike (Čilsko antarktično območje)
čka
čka je beseda, ki se je leta 2005 najprej raširila po Ruskem Carju nato pa se po celotni Ljubljani. Ubistvu čka pomen pička oz. po šatrovački pička pomeni čkapi in tako je prišla na svet nova beseda, ki jo v večinih primerih uporablja mladina.
Glej tudi komad benda Let 3 "Riječke pičke", kjer se ta beseda samostojno pojavlja še in še.
Albanska vprašalnica: kaj.
član
1. oseba, ki je sestavni del društva, skupine.
2. kategorija starejših športnikov, navadno nad osemnajst let: tekmovanje članov/seniorjev in mladincev/juniorjev
človek
edini danes živeči rod (Homo) z edino vrsto (Homo sapiens) iz družine Hominidae; naprej usmerjene oči, peteroprstna roka in stopalo, oprijemalni palec, dve ločeni kosti v podlahti, v zapestju vrtljiva roka, število vretenc in zgradba notranjih organov so značilnosti, po katerih je človek podoben drugim prvakom, še posebej človeku podobnim opicam; že na začetku je poskušala opredeliti bistvo človeka, in sicer tako, da je razmišljala o njegovem odnosu do narave in do božanskega