nameníti

уделить, выделить, предназначить

naménjati

1. izraža namen osebka, da kdo kaj dobi
2. večkrat skleniti, odločiti
3. izraža, da osebek uresničuje dejanje, kot ga nakazuje samostalnik
4. nameravati

namériti

1. z merjenjem priti do določene količine česa
2. z ocenitvijo lege, oddaljenosti cilja dati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo
3. srečati, najti

namériti

1.it misurare; pesare
2. mirare a, puntare a
1.; proporsi, pensare di, intendere
2.; accadere, capitare

namériti

-im dov. namérjen -a; namérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ primerno blago nameriti kaj proti komu/čemu ~ puško proti tarči nameriti kaj na koga/kaj ~ daljnogled na cilj nameriti kaj v koga/kaj ~ fračo v ptiča; star. nameriti na koga ~ ~ starega znanca naleteti, srečati: namériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) star. ~ ~ obiskati prijatelja nameniti se, odločiti se: star. nameriti se komu Čudna stvar se mi je namerila zgodila, pripetila:

namériti se

sr1. nakaniti, odlučiti se, rešiti se
2. desiti se, dogoditi se
3. naići, nameriti se

namerkaj

de der Taugenichts

nami

namreti se

namŕjem
Pričakovati, nadejati se, obetati si. Uporaba predvsem v pretekliku in ponavadi v povezavi z razočaranjem ob neizpolnjem pričakovanju. Človeka, ki se namré prepozanš po zgrbljeni drži, z vpotegnjenim vratom, poželjivim namehom in iskrico v očeh, ki si mane roki tako, da izmenjaje roki z dlanjo obkroža pest (kot bi prikazoval delovanje čašastega sklepa) Dolenjsko-notranjsko narečje.
Zutrej j'h je blu u hladilniki še piet. N'čkok sm se namŕla, kaku se bom m'stila, k' damu pridem, pa mi je muj, Buh ga nima rad, t'zadnga spásu! - Zjutraj jih je bilo v hladilniku še pet. Komaj sem čakala, da pridem domov in se pogostim, pa mi je moj, Bog ga nima rad, zadnjega izmaknil!

napísati

написать