Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐξ-αιτέω
1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim σμικρόν, τινά τινος koga od koga (za ženo), τινά τι, z acc. c. int. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči. 2. med. zahtevam, prosim zase, τινά τι prosim koga česa, izprosim si kaj od koga χάριν, NT τινά poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Ἀσπασίαν, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga μὴ φεύγειν; πρόσχημα ἡμέας zahtevajo (samo na videz) našo izročitev.
ἐξ-ελέγχω
[gl. ἐλέγχω, pf. pass. ἐξελήλεγμαι] 1. izprašujem, preiskujem τινά, τί, kaznujem τινὰ περί τινος NT. 2. spravljam na dan, dokazujem τινὰ ἀδύνατον ὄντα da kdo ne more, iz podbijam, odkrivam, sramotim; pass. dokaže se mi kaj; s pt. διαβάλλων dokaže se mi, da obrekujem; ἐς τὸ ἀληθές pokažem se v pravi luči, ἡ πεῖρα poskus se ne posreči.
ἔπ-ειμι
(εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.
ἐπ-έρχομαι
med. [ep. fut. ἐπελεύσομαι, aor. ἐπήλυθον] 1. a) prihajam, prispem, (pri)bližam se, pridem, stopim δόμους, εἰς τόπον, obiščem ἀγρόν, ναούς; φάτις kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu τινί, τινά; ἡ ἐσύστερον ἐπελθοῦσα γυνή druga žena; tudi o času νύξ, Ὀλύμπια; ὧραι ἐπήλυθον so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred ἐπί τινα; c) zabredem v kaj, εἰς λόγου στάσιν sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me ὕπνος τινά in τινί, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me τινά, τινί, τοιαῦτα λέγειν, πταρεῖν. 2. a) napadem, vderem, τὴν τῶν πέλας v sosedno deželo, τινί koga, αὐχέν' ἐπήλυθε je oprasnila tilnik; b) prehodim, prepotujem πολλὴν γαῖαν, ὅσην χώραν, ἄγκεα; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23), o reki: razlijem se, poplavim τί; d) razložim, izvršim, storim τοσάδε πολέμῳ.
ἐπι-βάλλω
(tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, ...
ἐπι-βουλεύω
[fut. med. s pas. pom.] 1. act. in pass. a) kujem hudobne naklepe, namerjam ali snujem kaj zlobnega; zalezujem koga, prežim na koga, strežem po življenju τινί; pass. preganjajo me, zalezuje me, žuga mi kdo, ἐπιβουλευθεὶς ἀνῃρέθη iz zasede je bil ubit; b) snujem, nameravam, delam na kaj, imam v mislih τί, τινί, z inf.; hrepenim po τυραννίδι; s ὅπως prežim, čakam na ugoden čas. 2. med. premišljujem, preudarjam pri sebi, snujem.
ἐπι-λείπω
1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.
ἐπι-μελέομαι
, ἐπι-μέλομαι d. p. [fut. ἐπιμελήσομαι, aor. ἐπεμελήθην, pf. ἐπιμεμέλημαι] 1. a) imam skrb za, skrbim za, brigam se za τινός, ὑπέρ, περί τινος, ὅπως, ὡς, acc. c. inf., τῶν ἄλλων naredim, odredim vse ostalo, πᾶσαν ἐπιμέλειαν skrbim z vso skrbjo, τὰ τοιαῦτα πάντα ἐπεμέλετο spomnil se ga je v vseh takih rečeh; b) trans. preskrbim, pripravim τί. 2. a) načelujem, nadzorujem, opravljam, oskrbujem τῆς πόλεως; b) skrbno gojim, mar mi je kaj, zanimam se za, urim se v, brigam se za ἀρετῆς, μαντικῆς.
ἐπιμελής
2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.
Dostopnost