Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...
μιμνῄσκω
spominjam, opominjam; spominjam se koga (česa), mislim na koga (kaj); spominjam se, imam v spominu, pomnim, pazim; gledam na kaj, skrbim za kaj; omenjam koga, govorim o kom, sporočam, predlagam; ἐμνήσθην spomnili so se name NT
μιμνῄσκω
[Et. iz μιμνηίσκω, ajol. μιμναίσκω iz menēi-, lat. reminiscitur, aor. men; gl. μαίνομαι. – Obl. fut. μνήσω, dor. ἔμνησα, pass. pf. μέμνημαι, cj. μεμνῶμαι, -ώμεθα, opt. μεμνῄμην, -ῇο, -ῇτο ali μεμνῴμην, -ῷο, -ῷτο, fut. 3 μεμνήσομαι; aor. ἐμνήσθην, fut. μνησθήσομαι, ep. poet. fut. med. μνήσομαι, aor. ἐμνησάμην, iterat. μνησάσκετο; pf. ind. 2 sg. μέμνηαι, μέμνῃ, opt. 3 sg. μεμνέῳτο; ion. pf. imp. 2 sg. μέμνεο, plpf. 3 pl. ἐμεμνέατο]. 1. act. spominjam, opominjam, τινά τινος koga česa. 2. med. in pass. a) spominjam se, mislim na χάρμης, δαιτός, θούριδος ἀλκής mislim na odpor, ἀμφί τινι, περί τινος, ὅτι, Τυδέα, τόδε ἔργον; s pt. in inf.: μέμνημαι ἀκούσας σου spominjam se, da sem te slišal, μεμνήσθω ἀνὴρ ἀγαθὸς εἶναι naj pazi, da bo vrl mož, μέμνησθέ μοι μὴ θορυβεῖν glejte, da mi ne razgrajate; μέμνηντο ἀεὶ ἀλεξέμεναι vedno so mislili odvračati; pf. μέμνημαι (vedno s prez. pom.) spominjam se, imam v spominu, pomnim, pazim ἀφ' οὗ Ἕλληνες μέμνηνται odkar pomnijo Heleni; b) gledam na, skrbim za...
μοῖρα
, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, pris...
μοῖρα
del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele; stranka; del, ki komu pripada, delež; kar se spodobi, pristojnost, spodobnost; kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja; sreča; nesreča, smrt; odredba, volja; čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje
μυσάττομαι
d. p. (μύσος) [aor. ἐμυσάχθην] gabi se mi, mrzi mi kaj, zaničujem, mrzim τί.
ναυᾱγέω
, ion. ναυηγέω (ναυ-αγός) ladja se mi razbije (razsuje, potopi), περὶ τὴν πίστιν izgubim vero NT.
νῑκάω
zmagam, premagam; dosežem zmago, zmagam, dobim nagrado, dobim darilo; imam prednost, boljši sem od koga, močnejši sem od koga; zmagovalec; sem zmagovalec; moj nasvet (moje mnenje) obvelja, moj nasvet (moje mnenje) se sprejme; = bolje je, boljše je, najlepše je; zmagam, premagam, dobim zmago, dosežem zmago; dobim pravdo, zmagam v pravdi; premagam, obvladam, uženem, presegam, nadkriljujem; premaga me kdo, užene me kdo, pregovori me kdo
νῑκάω
(νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, pre...
Dostopnost