Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
porázen
-zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek; Posledice so bile ~e; poud. Razlika med njima je bila ~a |zelo velika|; poráznost -i ž, pojm. (á)
poslovi
Ko se razisdemo, se poslovimo. Poslovimo se od človeka, ta se OD nas morda odslovi, ampak tega ne slišimo pogosto, ker je zelo grdo, če koga odslovimo.
* na svidenje - klasični poslov s prvotnim pomenom 'upam, da se kmalu vidimo'
* na snidenje - tudi precej klasični pozdravs prvotnim pomenom 'upam, da se kmalu spet snidemo = srečamo', ki je močno porasel, odkar so ga pričeli uporabljati na 24 ur na POP TV
*zbogom - navadno se tako poslovimo, kadar mislimo, da se nebomo več videli oz. v trenutkih velike čustvenosti, sentimentalnosti, strahu, jeze ...
* adijo - izvorno adios, kar je španska razližica zbogom, vendar v uporabi precej pogosteje in ne tako čustveno
* ajde - med mladimi zelo priljubljeno ok. 2003, morda izhaja iz adijo, skrajšana različica ajd, ki se sliši malo bolj odločno in neprizadeto, indivudualno so nastali posebni načini izgovorjave z zategnjenim a in komaj slišnim preostanekom besede: aaaajd(e), ljubkovalno ajdi
* čao (glej pozdravi) - se lahko rabi tudi kot poslov, morda c...
predmeščanka
a) predmeščanka je zelo delikaten izraz. Je dokaj nova beseda, ki se pojavlja med mladimi. Predmeščanka je tudi tisto dekle, ki živi pod mestom. Torej če izvzamemo mesto Kranj-vsi prebivalci, ki živijo pod mestom so predmeščani. Če pa so nekoč živeli v predmestju in so zdaj kao v mestu pa se lahko samookličejo kot meščani.
to je Kranj to je Kranj,
to je mesto mojih sanj!
cahar madonca!!
b) punca z vasi, ki dobro kopira mestne manire, edino pri oblačilnem detajlu - frizura, (navlaka) (mejkap) ali izletela beseda se izda, da ni urbana punca, ampak ruralka (=devojka sa sela)
Predsodki
Vrsta prepričanj, ki niso upravičena, argumentirana in preverjena, a jih spremljajo intenzivne emocije in so odporna na spremembe. V tem smislu so predsodki do npr. skupin, poklicev, pojavov, inštitucij ipd. lahko pozitivni ali negativni. Predsodki živijo od polarizacij, od maksimiranja razlik med skupinami. Predsodki imajo tri komponente: 1. Kognitivna – sestoji iz nepreverjenih posplošenih konceptov, kognitivnih shem in implicitnih teorij različnih skupin in posameznikov. Te implicitne teorije producirajo nepreverjene informacije, govorice, mitologije, verovanja ipd., ki si jih ljudje izmenjujejo v vsakdanjem življenju. 2. Emotivna – ta komponenta daje predsodkom „duševno energijo“ in hrani globoko nezavedno dinamiko predsodkov. Ta komponenta daje „ton“ predsodkom in služi posameznikom in skupinam kot projekcija in racionalizacija lastnih bolečin, strahov, neuspehov. 3. Konativna – pripravljenost za določeno obnašanje do neke skupine objektov, do katerih imamo predsodke.
Dostopnost