Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
znanje plavanja;
po merilih, ki so bila v Sloveniji sprejeta leta 1997 se prizna najnižja stopnja znanja plavanja, če plavalec po skoku v vodo na noge preplava v eni od plavalnih tehnik 50 metrov tako, da najprej preplava polovico, se tam med plavanjem obrne in odplava nazaj do cilja še drugo polovico
zvók
longitudinalno valovanje zraka od 20 do 20 000 nihajev na sekundo, zaznavno s sluhom
živi zid
pregrada iz ljudi, navadno policajev ali nogometašev
Žoga je zadela živi zid, nato pa še roko enega od Interjevih nogometašev in Messina je znova dosodil enajstmetrovko.
//Policaji so postavili živi zid med aktiviste nevladnih organizacij in skupino radikalnih občanov in občank.//
žledolom
Nekaterim se leta 2014 zdi, da je to popolna leksikalna novost po vzoru drevoloma itd. Temu ni tako. Očitno je to zadeva, ki se revitalizira z vsako aktualno ujmo.
V SSKJ žledoloma ni, čeprav je slovar razvejan. Jezikovni korpus FidaPLUS kaže 64 zadetkov za iskalni pogoj žledolom*, najstarejši je l. 1993, nato precej v letih 1997 in 1998, naslednja etapa okoli 2004.
Izraz je seveda lahko še starejši, delamo na tem ,da najdemo kaj v starejših virih, ki jih korpus ne zajema. (vajenci pri mojstru L. Tetitschkowitschu)
"Na svidenje v naslednji ujmi!" je rekel žledolom.
žnj
Žnj lahko uporabimo kot črko.
Primer:
A: V soboto nisem bil doma.
B: Aaaaaaa
A: bbbbbb
B: žnj
Žnj se uporablja kot izraz razpoloženja.
npr. matematiko sem pisal 1, zmečkal sem list, ga fukno učitlu v glavo in se zakričal: ŽNJ!
uporablja se lahko tudi pri kletvicah
npr. Da ti jebem ŽNJ, prekleti peder kurčev.
uporablja se tudi kot mašilo pri govornem nastopu ko nekaj pozabiš
npr. "...nato sem odšel in se vsedel v keson...aa...žnj...žnj...
in začel brskati po njem"
žnj pa lahko uporabimo kot smeh (pred pogoj je da si debil in kreten)
npr. namesto ha ha ha, uporabimo Žnj, žnj, žnj!
upam da vam bo to koristilo! zaj pa marš spat žival, kera je šla to pisat! ŽNJ!
ἄρα
, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.
ἀτάρ
[Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.
Dostopnost