Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zasijáti
-síjem dov., nam. zasijàt; zasijánje; drugo gl. sijati (á ȋ) Sonce ~e izza oblakov; poud. ~ od sreče |postati zelo srečen|; poud. zasijati komu Kmalu nam ~e svoboda |bomo svobodni|; poud. zasijati pred kom/čim ~ ~ sošolci |vzbuditi občudovanje|;
zaslepljèn
-êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ od svetlobe; poud. ~o ljudstvo |nekritično, nerazsodno|; zaslepljênost -i ž, pojm. (é)
zasopíhati
-am dov. zasopíhanje (í) ~ od jeze |sunkovito in glasno dihniti|; poud. Motor ~a in ugasne |se oglasi sopihajoč|; zasopíhati se -am se (í) poud. |zasopsti se|; : ~ ~ pri delu
zasopljèn
-êna -o; bolj ~ (ȅ é é) neobč. zasopel: ~ tekač; ~o dihanje; ~ od hitre hoje zasopljênost -i ž, pojm. (é) neobč. zasoplost:
zaspáti
-spím dov., nam. zaspàt; drugo gl. spati (á í) ~ pred televizorjem; poud. Delo je zaspalo |se je upočasnilo|; omilj. za večno ~ |umreti|; poud. ~ kot top, kot ubit |zelo trdno|; poud. zaspati kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega spanja|; neobč., z notranjim predmetom ~ mirno spanje zaspati komu Noga mu je zaspala od dolgega sedenja
zastájati
-am nedov. -ajóč, -áje; zastájanje (á; ȃ) Hrana ~a v črevesju; Prodaja ~a zastajati komu Srce mu ~a; poud.: Dih mu ~a od groze |Zelo ga je groza|; Pero mu ~a |čedalje počasneje, čedalje manj piše|;
zasteklenéti
-ím dov. zasteklenênje; drugo gl. stekleneti (ẹ́ í) neobč. postati tog, negiben: ~ od groze; Oči so mu zasteklenele |ostale na široko odprte, nepremične|;
zastókati
-am dov. zastókanje (ọ́ ọ̑) ~ od bolečine; poud. Zastokala je, da se vse draži |potožila, zatarnala|;
Dostopnost