Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
raznêsti
-nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj ~ vabila po hišah; poud. ~ novico po vasi |razširiti, razglasiti|; Vino je razneslo sod; brezos. Kotel je razneslo; poud. raznesti koga od česa Razneslo ga bo od jeze |Zelo je jezen|; raznêsti se -nêsem se (é) poud. To se je hitro razneslo po mestu |razširilo, razvedelo|;
razpoznáti
-znám dov. razpoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ mater po glasu; neobč. ~ ponesrečenca prepoznati: ~ predmete; neobč. razpoznati koga/kaj od koga/česa ~ dobro od zlega ločiti: razpoznáti se -ám se (á ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se:
razpoznávati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razpoznávanje (ȃ) koga/kaj ~ ljudi po glasu; ~ znake; neobč. razpoznavati koga/kaj od koga/česa ~ resnico od neresnice ločevati: razpoznávati se -am se (ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se:
térjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; térjanje (ẹ̑) koga za kaj ~ dolžnika za dolg; ~ plačilo škode; neobč. terjati kaj od koga Od njega ne smemo ~ preveč zahtevati: neobč.: ~ svoje pravice odločno zahtevati: Nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo:
tŕgati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače trgati komu od česa ~ bolniku od plače tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|;
umírati
-am nedov. -ajóč, -áje; umíranje (í ȋ; ȋ) od česa ~ ~ lakote; poud. ~ ~ radovednosti |biti zelo radoveden|; umirati za koga/kaj ~ ~ domovino; poud. umirati po kom/čem, za kom/čim |hrepeneti|; umirati za čim ~ ~ rakom; poud.: Gozd ~a |propada|; Poletje ~a |se končuje|;
utŕgati
-am dov. -an -ana; utŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ rožo utrgati komu kaj ~ otroku jabolko utrgati komu/čemu od česa ~ delavcu od plače odtegniti: poud. ~ si od ust |prihraniti od življenjsko potrebnih dobrin|; utŕgati se -am se (ŕ ȓ) Plaz se je utrgal
vzéti
vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati: ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se: ~ zalet in skočiti vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom: ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti: vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu: ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo: vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila: Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil: Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|; vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~...
z
predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] ; z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž 1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 33. a) od: Z današnjim dnem veljajo nove ceneb) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti4. nač.načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|;