Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
lazíti
in láziti -im tudi láziti -im nedov. lázi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lázil -íla tudi -il -ila, lázit; lázenje; (lázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok še ne hodi, pač pa že ~i; poud.: ~ ob palici, po vseh štirih |hoditi|; Bolnik ~i kot senca |se s težavo premika|; za enkratno dejanje, v zanikanem velelniku Ne lazi nocoj od doma |ne hodi|; slabš. laziti okrog koga/česa ~ ~ žensk |zalezovati jih|; poud. laziti za kom/čim ~ po gozdu za zajci |zasledovati, loviti jih|;
ledéno
nač. prisl. (ẹ̑) poud.: Od gor je ~ pihalo |zelo mrzlo|; ~ zavrniti koga |brez sočutja|; ~ mirno pojasniti kaj |hladnokrvno|;
lenôba
-e ž, pojm. (ó) od ~e zdolgočasen človek; poud. ~o pasti |lenariti|; člov., poud. Ta ~ je ves dan posedal(a) |len človek|;
lepó
povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|;
lesketáti se
-ám se in lesketáti se -éčem se nedov. -àj se -ájte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se; lesketánje; (-àt se) (á ȃ; á ẹ́) Rosa se ~a; poud. Kupola se ~a od zlata |je pozlačena|;
lésti
lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|;
letéti
-ím nedov. lêti -íte, -èč -éča; lêtel -éla, -èt/-ét; letênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Čebela, ptič ~i; Skakalec se je odgnal in ~i; poud.: Čolnič ~i od brega |se hitro premika|; Leta kar ~ijo |hitro minevajo|; ~ v knjigarno po knjigo |teči, hiteti|; knj. pog. Omet ~i stran odpada: dvovid. ~ iz službe biti odpuščen: leteti na koga/kaj Očitki ~ijo name
léto
-a s (ẹ́) 1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta 〈80.〉 ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik: poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom: 2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti: Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti: razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|; 3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|;
lévi
-a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|; léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentlje: lévost -i ž, pojm. (ẹ́)
Dostopnost