Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mrák
-a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|;
mràz
mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost: Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 °C: snov., pokr. slana:
mréti
mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati: poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|;
mrgoléti
-ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal: poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli:
mŕtev
-tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|; mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|; do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|; na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|; mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
múha
-e ž (ú) ~ brenči; mesarska ~; umetna ~; španska ~; ~ cece; ~ na jabolku; ~ na puški; poud. delati iz ~e slona |močno pretiravati|; lov. žarg. žival dobiti na ~o odstreliti: poud.: modna ~ |novost|; ženske ~e |nepredvidljivo samovoljno ravnanje, zahteve|; Njegov predlog ni od muh |je tehten, dober|; člov., slabš. podrepna ~ |vsiljiv, priliznjen človek|;
N
N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|; : od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji
na
[poudarjeno nà] predl. I. z mest., nasprotnostni par je z z rod. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu: pot ~ Šmarno goro2. čas.časovni ponesrečiti se ~ poti domov3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti: imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem4. vzročn.vzročnostni umreti ~ porodu; ⚫ delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si: umreti ⚫ ~ jetiki za jetiko: 5. lastn.lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ⚫ ~ rudah z rudami: zainteresiran ⚫ ~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja: 6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno: II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná.. 1. smer. prostor.smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ stro...
Dostopnost