Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
skrepenévati
-am nedov. -ajóč; skrepenévanje (ẹ́) neobč. postajati trd, otrpel: ~ od mraza
skrivénčen
-a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ borovec; biti ~ od bolečin skrivénčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
skúhati
-am dov. -an -ana; skúhanje (ú ȗ) kaj ~ čaj; ~ kosilo skuhati komu kaj ~ gostom večerjo; poud. ~ komu veliko hudega |povzročiti|; Vsak dan ~a in pospravi skúhati se -am se (ú ȗ) Krompir se je preveč skuhal; poud.: Le kje se je skuhal ta načrt |je nastal|; ~ ~ od vročine |zaradi vročine priti v slabo telesno stanje|;
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
slabíčen
-čna -o; bolj ~ (í; ȋ) neobč. slaboten: ~ otrok; biti ~ od bolezni slabíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) neobč. slabotnost:
slabíti
-ím nedov. slábi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, slabljèn -êna; slabljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Bolezen ~i človeka; ~ sluh; pokr., s smiselnim osebkom ~i jo od lakote
slabôten
-tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ bolnik; poud. biti ~e volje |neodločen, omahljiv|; biti ~ od starosti slabôtnost -i ž, pojm. (ó)
Dostopnost