Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
telefonírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; telefoníranje (ȋ) komu ~ sodelavcu od doma telefonirati po koga ~ ~ zdravnika
ter
[poudarjeno têr] vez. 1. vezal., vezal. vez., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila2. vezal., vezal. vez., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel3. protiv., protiv. vez. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar: 4. posled., posled. vez. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato:
težávno
povdk. (á) težko: Od njega je ~ dobiti odgovor; ~ je svetovati takemu človeku
têžek
-žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok: zaslužiti ~ denar dosti denarja: ~ naliv močen, hud: ~ tat velik: ~ značaj težaven: ~a tema gosta: ~a ženska sitna, nadležna: poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov têžki -a -o (é) ~a industrija téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|; têžkost -i ž, pojm. (é)
težkó
prisl. téžje (ọ̑; ẹ̑) 1. nač., nač. prisl. ~ delati; ~ dihati, govoriti, hoditi; ~ naložen voz; ~ razumljiva knjiga; ~ prebavljiva hrana; Zaradi otrok gre ~ od doma2. mer., mer. prisl., poud.: ~ prizadeti koga |zelo|; ~ bolan, ranjen |hudo|; ~ pasti na tla |z močnim udarcem|;
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
tísoč
-- tudi tísoč -ih glav. štev. (ȋ) Zbralo se je okrog ~ ljudi; tek na ~ metrov; naklada s pet ~ izvodi; poud.: imeti ~ izgovorov, vprašanj |veliko, dosti|; Šipa se je razbila na ~ koscev |nešteto|; na ~e ptic je bilo mrtvih tísoč -- m, ž, s mn., člov. (ȋ) Od ~ so jih sprejeli tristo; publ. gornjih deset ~ |najbogatejši, najvplivnejši ljudje|;
Dostopnost