Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
variírati
-am [iji] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; variíranje (ȋ) kaj ~ načrt spreminjati, predrugačevati: Običaji ~ajo od kraja do kraja se spreminjajo, so različni:
vàš
váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á) 1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|; 4. Zmagali so ~i odlični skakalci5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje: 6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|; váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|; váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča: po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju:
vážen
-žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ podatek pomemben, tehten: star. reči kaj z ~im glasom tehtnim, resnim: knj. pog. biti preveč ~ bahav, postavljaški: važen za koga/kaj Prehrana je ~a ~ otrokov razvoj pomembna: vážno -ega s, pojm. (á) ločiti ~ od nevažnega pomembno od nepomembnega: vážnost -i ž, pojm. (á) ~ odločitve pomembnost: knj. pog. fantova ~ bahaštvo, postavljaštvo: publ. Stvar je velike ~i zelo pomembna:
včéraj
čas. prisl. (ẹ́) ~ so bili na izletu; ~ opoldne, zjutraj; ~ zvečer sinoči: od ~ do danes; poud.: Ljudje, ki smo jim še ~ pomagali, nas ne poznajo več |v bližnji preteklosti|; Ne podcenjujte jih, ti niso od ~ |niso neizkušeni, naivni|; včéraj -- m, pojm. (ẹ́) pozabiti na svoj ~ |na svojo preteklost|;
večér
-a m (ẹ̑) do ~a se vrniti; priti proti ~u, na ~ redk. na véčer; biti ob ~ih doma; poud. delati od (ranega) jutra do (poznega) ~a |ves dan|; literarni ~; ver. sveti ~; žarg. ~i v operi |večerne predstave|; poud. ~ življenja |starost|;
védeti
vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́) 1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati: ~ pesem na pamet znati: poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno: Dal jim ...
vegetatíven
-vna -o (ȋ) vegetatívni -a -o (ȋ) rastl. ~i organi; ~ svet rastlinski svet: biol. ~o razmnoževanje nespolno razmnoževanje: ~o živčenje |neodvisno od volje|; vegetatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
vékomaj
mer. čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑) Tvar obstaja ~; Narava se ~ spreminja; Nihče ne živi ~; ver. biti na ~, za ~ pogubljen; poud.: Človek je živel od ~ |vedno|; ~ sta si ostala zvesta |za vedno|; biti komu dolžnik na ~, za ~ |do konca življenja|;
vêlik
-íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust: jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj: jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren: ver. ~a sobota |velikonočna sobota|; véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico: véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog...
véra
-e ž, pojm. (ẹ́) odpasti od ~e; živeti po ~i; krščanska ~; ~ v posmrtno življenje; ~ v lepšo prihodnost; poud.: imeti živo ~o |zelo globoko|; prazna ~ |praznoverje|; Pri moji ~i, da je tako |zares|; storiti kaj v dobri ~i |iz prepričanja, da je prav|; star. dati komu kaj na ~o na upanje: števn., ver. |molitev|;
Dostopnost