Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
neakordni tonovi
Tonovi koji se pojavljuju unutar određenog tonaliteta, iako su akordu unutar kojega se pojavljuju strani. U neakordičke tonove spadaju zaostajalice, prohodni i izmjenični tonovi, appogiature, anticipacije i pedalni ton. Neakordni tonovi omogućuju ljepši melodijski razvoj pojedinih dionica akordnog slijeda.
sl harmonično tuji toni - Nekateri toni ki nastopajo v akordu krajši čas od trajanja samega akorda in niso njegov sestavni del (ne spadajok akodu).
nepotpuna kadenca
Kadenca koja se od savršene kadence razlikuje po tome što se jedan od akorda - najčešće pretposljednji - pojavljuje u obratu.
sl nepopolna kadenca - Zveza akordov dominanta - tonika in subdominanta - tonika v primeru, če kateremu od akordov manjka eno ali več elementov popolne kadence.
nesavršena kadenca
Kadenca koja se od savršene kadence razlikuje po tome što kod nje tonički kvintakord ne nastupa u oktavnom, nego u nekom drugom položaju.
sl nepopolna kadenca - Zveza akordov dominanta - tonika in subdominanta - tonika v primeru, če kateremu od akordov manjka eno ali več elementov popolne kadence.
padajući dio melodije
Dio melodije koji nastupa nakon vrhunca i traje do kraja.
sl padec - Del melodije oblikovanega cantusa firmusa, ki nastopi za viškom in traja do konca. Od tukaj naprej melodija strmi proti koncu in se celota začenja umirjati.
pedalni ton
Ton akorda koji ostaje ležati, dok se ostali glasovi pokreću i izvode tonove novog akorda. Zaostali ton prethodnog akorda je tako neakordni ton, no kako na početku, tako i na kraju svog nastupa ležeći ton mora biti akordni ton. Pedalni ton je naziv za ležeći ton koji nastupa u basovoj dionici. Izdržani basov ton nad kojim se odvija više ili manje samostalno harmonijsko kretanje. Na početku i na završetku svog trajanja pedalni je ton ujedno i akordički ton akorda. Može nastupili bilogdje tokom skladbe, no skladatelji su ga najviše koristili na kraju, manje pri početku ili na sredini cjeline.
sl pedalni ton - Harmonično tuji ton, ki nastopa v najnižjem glasu, v basu. Ritmično je precej daljši od funkcije, saj se nad njim pojavi več akordov različnih funkcij. Ne glede na to se pa začenja in končuje funkcijsko (začetek in konec pedalnega tona je harmonični ton). - Nad njim se pojavljajo akordi različnih funkcij prosto, kljub temu gre za funkcijsko bližnje akorde.
plagalni tonski način
Ljestvnični poredak tonova u kojem finalis nastupa kao završni ton donjeg tetrakorda, odnosno četvrti po redu, broji li se od početka niza. U ovom je slučaju napjev položen dublje i kreće se nekoliko nota iznad i ispod finalisa.
sl plagalni tonski način - Tonski način pri katerem nota finalis ne odgovarja začetni in končni noti določenega tonskega načina in je njihov ambitus premaknjen začisto kvarto navzdol. To so npr. hipodorski z obsegom od A - a, hipofrigijski od H - h in pdb.
portament
Silazna figura kojom se rješenja zaostajalična tona najavljuje nenaglašenom polovinom dobe, najčešče u kadenci skladbe.
sl portamento - Postopno navzdol uvedena nepoudarjena (bodisi druga ali četrta) četrtinka v taktu, ki ji kot ponovitev sledijo dolžinsko vse note od četrtinke do celinke. Najbolj značilen je nastop portamenta pred zadržkom.
prethodnica
Nota koja u kadenci prethodi noti finalis.
sl paenultima - Predzadnja od treh not, ki se pojavio v klavzuli v cantusu firmusu.
račji oblik imitacije
Tip imitacije kada odgovor pišemo unazad (retrogradnu) s obzirom na temu.
sl rakova imitacija - Tip imitacije po smeri odgovora, kjer prihaja do spremembe horizontalne smeri teme (temo odgovarjamo od zadnje k prvi noti). Tako glavo teme odgovorimo šele na koncu.
reperkusa
Melodijsko težište (tzv. stožerni ton) staroga načina, odnosno skladbe građene od njegovih tonova.
sl nota repercussa - Pomembna in večkrat uporabljena nota v neki melodiji. Pri avtentičnih tonskih načinih je to ponavadi ton oddaljen za interval kvinte od note finalis, pri plagalnih pa za interval sekste.
Dostopnost