Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
πῡ́ελος
, ἡ [Et. po dissim. iz πλύελος od πλύνω (s)prati] 1. korito, kopanja. 2. rakev, krsta.
σής
, σητός σεός [Et. iz τϝης, twe(i)s, lat. tinea, molj, od σίνομαι škodovati] molj NT.
σπαράσσω
, at. -ττω in med. [Et. podaljš. kor. sperēg-, od s(ph)er(e)-, razklati, razdrobiti. – Obl. aor. ἐσπάραξα, aor. pass. ἐσπαράχθην]. 1. doli vlečem, vlačim, (raz)trgam, (raz)mesarim τὶ ἀπό τινος. 2. dražim, mučim, grdim.
συχνός
3 [Et. iz τυκ-σνο-ς; tuq- od twe(n)g-, sor. σάττω iz twn̥q-jō] 1. pogosten, številen, nepretrgan, mnog, obilen, izdaten. 2. o prostoru: daljni, dolg, prostoren, širok. – adv. συχνόν daleč, v daljavi, v velikih presledkih. 3. čas.: mnog, dolg, neprestan, trajen, συχνὰς ἡμέρας več dni zaporedoma.
τερσαίνω
, τέρσω [Et. kor. ters, suh biti; nem. Durst, dürr (dörren, Darre); lat. torreo (iz torseo), terra (iz tersa = suha zemlja). – Obl. aor. ep. τέρσηνα; od τέρσομαι: inf. τερσῆναι, ep. τερσήμεναι]. 1. act. (po)sušim, brišem, otiram, ustavljam (kri). 2. pass. τέρσομαι posušim se.
τέχνη
, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
τλῆναι
aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).
Dostopnost