Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
κείρω
[Et. iz κερjω, kor. (s)qer, odrezati, lat. caro, rnis (prv. pom. kos [mesa]), slov. kora, nem. scheren (stvn. sceran). – Obl. fut. κερῶ, aor. ἔκειρα, pass. pf. κέκαρμαι, inf. κεκάρθαι, aor. ἐκάρην; ep. fut. κερέω, inf. κερέειν, aor. ἔκερσα, κέρσα]. 1. act. a) (od)strižem κόμην τινί, ἐν χρῷ (χροῒ) κεκαρμένος do kože ostrižen; pos. odrežem, (od)sekam, posekam ὕλην, τὸ οὖρος izsekam, odpravim zapreke, μάχης ἐπὶ μήδεα κείρω gl. ἐπικείρω; b) popasem, požrem, pojem, zapravim κτήματα, λήιον, δημόν, ἧπαρ objem, izkljuvam; c) opustošim, pogubim, pobijem γῆν, τέμενος, πολύκερων φόνον. 2. med. ostrižem si lase, dam si ostriči, popasem (opustošim) zase, γένειον brijem se.
κέλ-ευθος
, ἡ, pl. nav. κέλευθα (lat. cal-lis) 1. pot, steza, cesta, πολλὰ κέλευθος ἐρατύει dolga pot (velika daljava) te zadržuje (loči od mene). 2. potovanje, pot, hoja; ἀπόεικε θεῶν κελεύθου odpovej se potu, po katerem hodijo bogovi t. j. časti in blaženstvu boginje.
κέρας
, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z ...
κερδαίνω
[fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.
κεφαλή
, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.
κηδεύω
(κῆδος) 1. trans. a) skrbim za πόλιν, strežem komu, negujem; žalujem po kom, pokopavam, κηδευθεὶς ἐν ξέναισι χερσί od tujih rok pokopan; b) omožim, oženim, οἱ κηδεύσαντες tast in tašča, sveker, svekrva. 2. intr. stopim s kom v svaštvo, τοῦτο λέχος (acc. ozira): oženim se s to ženo.
κῆρ
, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.
Dostopnost