θελεμός

2 (θέλω) radovoljen, sam od sebe.

-θεν

-θεν

priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.

θεοβλάβεια

, ἡ (θεο-βλαβής) (od bogov poslana) zmešanost, zaslepljenost.

θεο-βλαβής

2 (βλάπτω) ion. od boga z zaslepljenostjo udarjen, zmešan, blazen.

θεο-γεννής

2 (γεννάω) poet. od boga, božjega rodu.

θεο-δίδακτος

2 od Boga podučen NT.

θεό-δμητος

2, dor. -δμᾱτος (δέμω) 1. ep. od bogov sezidan, zgrajen πύργοι. 2. poet. bogovom sezidan Ἀθῆναι.

θεό-θεν

adv. poet. ep. od boga, po božji odredbi.

θεό-κτιτος

2 (κτίζω) od boga ustanovljen.