Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
πότμος
, ὁ [Et. od πίπτω, kakor lat. cado: casus] ep. poet. kar koga zadene, usoda, nesreča, smrt.
πρίν
[Et. sor. slov. pri, lat. prior, primus (iz prismos)] 1. adv. a) prej, poprej, nekdaj, sicer, ὁ πρίν prejšnji, nekdanji, τὸ πρίν v preteklosti, nekdaj, svoje dni; b) preje, rajši (= potius). 2. veznik: prej nego, preden, preden ne, dokler ne, οὐ πρότερον – πρὶν ἤ ne prej – preden, πρὶν ἢ καί že prej ko; ojačuje se z γέ, δή, καὶ δή in s πάροιθεν, πρόσθεν, πρότερον; veže se z ind., cj. (z ἄν) ali opt, ako pa je odvisen od trdilnega stavka, z inf. in acc. c. inf.
πρόβατον
, τό nav. pl. [Et. od προβαίνει kar naprej hodi, nasprotno κειμήλια] živina (na paši), drobnica, ovce, koze.
προ-βέβουλα
(pf. defect. od προ-βούλομαι) ep. prej, rajši hočem, τινά τινος koga nego koga drugega.
πρόκα
adv. ion. vedno s τε [Et. od adi. προκο-ς, lat. reciprocus] takoj, precej, neutegoma.
προ-μηθής
2 [Et. od μῆθος skrb; kor. mendh, prizadevati se za kaj, sor. μανθάνω] previden, oprezen, skrben, skrbljiv, τοῦ θανεῖν boječ se smrti, τὸ προμηθές previdnost.
πρόσ-κειμαι
[ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.
πρυμνός
3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.
πῦρ
, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
Dostopnost