Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bégati
1. nemirno hoditi sem in tja
2. biti v zmoti, v nejasnosti
3. spravljati v zmedenost, v zmoto
bégati
-am P
1. kdo/kaj neorganizirano hoditi (okoli/okrog/mimo koga/česa / po/ob čem / med kom/čim / kod / od—do kod / kje)
2. kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
3. kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
4. kdo/kaj spravljati (komu) kaj v zmedenost/zmoto
begêcl
Izraz pomeni dekletovega fanta, ljubimca, spremljevalca, znanca, ki ji "dela družbo". Raba sega najmanj v sredino 20. stoletja, po vsej verjetnosti pa še bolj nazaj - v čase, ko je na pogovorno slovenščino močno vplivala nemščina. Domnevno korenini v nemški besedi begegnen - srečati. Končnica je najbrž izposojena od izraza šacl, ki ima podoben pomen.
beg možganov
iz angl. brain drain*; odseljevanje visoko izobraženih kadrov iz države (za razliko od (gastarbajter|gastarbajterstva), ki označuje izseljevanje nekvalificiranih delavcev)
Izredno slikovit metaforičen izraz za strateško gospodarsko izgubo se je prijel tudi v znanstveni, sicer popolnoma ekonometrični obravnavi (gl. poglavje 2.1, Opredelitev pojma) in se celo nadgrajuje: Beg možganov, pridobitev možganov in možganski odpadki (iz angl. brain gain, brain waste; gl. vir).
Prevladuje raba v očitajočih povedih ali grožnjah, uperjenih proti državi, v bistvu pa podpira razumevanje človeka kot surovine (prim. izraz človeški viri). En od glavnih razlogov za beg možganov iz Slovenije je (pranje možganov) doma. (vir)
*izraz uvedla British Royal Society za pojav izseljevanja znanstvenikov in tehnologov iz VB v ZDA v 50-ih in 60-ih letih. V Jugoslaviji takrat vznikne pojav (gastarbajter|gastarbajterstva).
--
Mogoče gre v sodobni Sloveniji bolj za beg JAJC - saj samo jajčeslavi odpujsajo ... ovce ostajajo ...