Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov
ustanovljena 1949 v Londonu, zdajšnji sedež v Bruslju
Mehika
zvezna država na prehodu med Severno in Srednjo Ameriko; pripadajo ji otok Guadalupe in otoki Revillagigedo v v. delu Tihega oceana
Norveška
država v s. Evropi, obsega z. del Skandinavskega polotoka; skrbi tudi za mednarodne odnose otoka Jan Mayen, ki je politični del države, in Svalbarda (Spitsbergi, Medvedji otok), ki je Norveški podrejen od 1920, kot tudi Bouvetovega otoka in Otoka Petra I. v Antarktičnem oceanu, ki pa ne veljata za sestavni del države. Norveška si lasti tudi Deželo kraljice Maud na Antarktiki
Nova Zelandija
otoška država v jz. delu Tihega oceana, ok. 2000 km jv. od Avstralije. Nova Zelandija je pristojna tudi za zunanje zadeve prostovoljno pridruženih Cookovih otokov, otoka Niue in čezmorskega ozemlja Tokelau, ki ležijo v osrednji Oceaniji. Lasti si tudi del Antarktike (Ross Dependency)
Poljska
država na vzhodu srednje Evrope, meji na Nemčijo, Češko, Slovaško, Ukrajino, Belorusijo, Litvo in Kaliningrajsko oblast (Rusija)
Portugalska
država v jz. Evropi, na z. delu Iberskega polotoka. K državi spadata otoški skupini Azori in Madeirski otoki v Atlantskem oceanu, edini preostanek nekdaj obsežnega čezmorskega ozemlja je bi Macau na obali J Kitajske, ki pa je 1999 ponovno postal kitajska posest
Rusija
velika država na V Evrope in S Azije; na Z meji na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Belorusijo in Ukrajino, na J na Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Kitajsko, Mongolijo in Severno Korejo. Na S jo obliva Arktični ocean z notranjim Barentsovim, Karskim, Vzhodnosibirskim in Čukotskim morjem ter Morjem Laptevov, na Z s Finskim zalivom sega v Baltsko morje, na JZ do Črnega morja, na V pa jo oblivajo Beringovo, Ohotsko in Japonsko morje, notranja morja Tihega oceana. K Rusiji spada tudi eksklava Kaliningrad, upravno območje, ki meji na Poljsko, Litvo in Baltsko morje
Dostopnost