nèopravíčeno

nač. prisl. (ȅȋ) ~ odsoten |brez opravičila|;

nèprisôten

nenavzoč

oangenäm

sl neprijeten

odsǫ́čən

odsôtnost

dejstvo, da je kdo odsoten

odsǫ́tnost

odsǫ̑tstvọ

on

1.sl na
2. na
3. (ki si sledi) za
4. (zaposlen) pri, v
5. (stanje) v, na
6. (namerjen) na, proti
7. (predmet, tema) o
8. (časovno za en dan) v, na; po, ob
9.

ostali

eo restinta; alia; ceteraj

poglèd

1. dejanje, dejavnost organa vida
2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem
3. kar se pojavi v zavesti kot rezultat
4. kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava
5. izraža omejitev trditve na določeno
6. izraža ocenitev, presojo
7. vid