Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
glava
Najizrazitiji dio teme, njezin prvi dio.
sl glava - Prvi del teme, ki služi za imitacijo. Mora biti prepoznaven in značilen. Po njen prepoznamo tudi odgovor teme. Pri evolucijsko oblikovani temi je glava pravoma sesalvjenja iz prvih dveh not, le redko iz treh ali celo več not, pri arhitektonski oblikovani temi pa je glava prvi motiv.
imitacija u notnim protuvrijednostima
Način odgovaranja u tehnici imitacije gdje mijenjamo dužinu nota, tj. polovinku iz teme zamjenimo za cijelu notu, cijelu notu za polovinku, polovinku s točkom i četvrtinku ostavimo nepromijenjene.
sl imitacija v notnih protivrednostih - Način odgovora pri imitaciji, ko spreminjamo dolžino not, in sicer polovinko v temi v celino pri odgovoru, celino v polovinko, polovinko s piko in četrtinko pa dolžinsko ohranimo.
jednostrani pomak
Pomak kada se jedan glas kreće, a drugi izdražava ili ponavlja isti ton.
sl stransko gibanje glasov - Gibanje dveh glasov, ko eden obleži, drugi pa se giblje.
konsonantna sinkopa
Sinkopa koju čini konsonantni interval koji nastupa na tezi i rješava se slobodno na sljedećoj arzi.
sl konsonančna sinkopa - Sinkopa, ki na nastopu zadržan ton in tvori interval sekste in se razvezuje v kvinto, v spodnjem glasu pa tudi kvinte, ki ji sledi seksta. Zadržek na nastopu tvori disonančen interval, sinkopa pa konsonančnega.
kontrapunkt
1. Melodija određene ritamske gustoće i odđenih melodijskih karakteristika koja se sklada i dopisuje uz zadanu dionicu. 2. "... umjetnost samostalnog vođenja dviju ili više melodija ili višeglasnu kompoziciju u kojoj su sve dionice meloijski i rimički samostalne, a opet čine stanovit harmonijski odnos." 3. Svaka melodija pravilno stavljena uz c.f.
sl kontrapunkt - 1. Istočnasno vodenje več melodij, ki so v medsebojnem sozvočnem sožitju, pri tem pa posamezne meodije oblikujemo v samostojne, enakovredne celote. - 2. Vsaka melodija, ki jo oblikujemo proti cantusu firmusu.
lidijski akord
Alterirani akord na VII. stupnju dura ili mola kojemu je povišena kvinta.
sl lidijski akord - Alterirani akord VII. stopnje pri katerem je zvišana kvinta. Kvalitativno je akord molov, uporaben je pa le v sekstakordni obliki s podvojeno terco.
obrat
Premještanje dionica za oktavu, decimu ili duodecimu na više ili na niže. S pravilnim obratom ne nastaju kod dvostrukog kontrapunkta nikakve bitne harminjske promjene, mijenja se samo intervalski odnos jedne melodijske linije prema drugoj (rezultat toga je nastaje dvostruki kontrapunkt u oktavi, dvostruki kontrapunkt u decimi i dvostruki kontapunkt u duodecim).
sl obrat - Zamenjava oz. prestavitev intervalov dveh glasov. Obrat ne sme spremeniti kvalitete intervala, zlasti pa je pomemben obrat prime, ker iz njega poimenujemo za kateri dvojni kontrapunkt pravzaprav gre (dvojni kontrapunkt v oktavi, dvojni kontrapunkt v decimi itd).
pedalni ton
Ton akorda koji ostaje ležati, dok se ostali glasovi pokreću i izvode tonove novog akorda. Zaostali ton prethodnog akorda je tako neakordni ton, no kako na početku, tako i na kraju svog nastupa ležeći ton mora biti akordni ton. Pedalni ton je naziv za ležeći ton koji nastupa u basovoj dionici. Izdržani basov ton nad kojim se odvija više ili manje samostalno harmonijsko kretanje. Na početku i na završetku svog trajanja pedalni je ton ujedno i akordički ton akorda. Može nastupili bilogdje tokom skladbe, no skladatelji su ga najviše koristili na kraju, manje pri početku ili na sredini cjeline.
sl pedalni ton - Harmonično tuji ton, ki nastopa v najnižjem glasu, v basu. Ritmično je precej daljši od funkcije, saj se nad njim pojavi več akordov različnih funkcij. Ne glede na to se pa začenja in končuje funkcijsko (začetek in konec pedalnega tona je harmonični ton). - Nad njim se pojavljajo akordi različnih funkcij prosto, kljub temu gre za funkcijsko bližnje akorde.
povećani sekstakord
Alterirani akord nastao od sekstakorda VII., II. ili IV. stupnja koji sadrži intervale velike terce i povećane sekste.
sl italijanski akord - Dvakrat zmanjšani trozvok v značilni sekstakordni obliki s podvojeno kvinto (zvečani sekstakord), ki se nahaja na VII., II. ali IV. stopnji v duru ali molu. Zlasti je uporaben v duru, razvezuje se pa stopenjsko navzgor v akord tonike.
povećani terckvarakord
Alterirani akord kojega čine intervali velike terce, povećane kvarte i povećane sekste. Najčešće se radi od terckvartakorda V. stupanja, a može i od II. ili VII. stupnja durske, tj. molske ljestvice.
sl francoski akord - Zmanjšan durov četverozvok z malo septimo v značilni terckvartakordni obliki. Funkcijsko je akord dominanten, razvezuje se pa v durov akord tonike.
Dostopnost