Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Polje
1. odprt prostor, namenjem poljedelstvu (njiva).
2. se beseda navezuje na krajevno ime Polje, nekdaj Devica Marija v Polju, vzhodno od Ljubljane, v bližini katerega je psihiatrična bolnišnica. "Polje" je privzelo pomen "Psihiatrična bolnišnica Ljubljana - Polje" (v resnici bolnišnica sploh ni krajevno poimenovana, njen naslov pa izda, da stoji v kraju Studenec), zato so izrazi kot "ta je iz P/polja", "peljali so ga v P/polje", "ta je za v P/polje", "to so taki iz P/polja" ... večkrat razumljeni v prenesenem pomenu in vzbujajo posmeh (sila neprijetno je, ko se predstaviš: "Sem iz Polja.", pa sogovorca skoraj pobere od smeha; še huje, če se to zgodi v polnem razredu pri pouku). Navedene povedi je namreč treba razumeti kot "ta je iz norišnice", "odpeljali so ga v norišnico", "ta je norec (zato bi moral iti v norišnico v Polje)", "to so duševni bolniki".
Na to aludira tudi domiselno besedno poigravanje s slovensko in angleško kratico NLP (neznani leteči predmet) oz. UFO (unindentified flying...
pol kurca ni vredno
Ta fraza se pogosto rabi v stanju razočaranja in razburjenja, ko se malo pridušamo, da nam je laže, lahko pa tudi pri stvareh, katerih cena je občutno prevelika.
"To še pol kurca ni vredno!"
polnohlačarstvo
Je ravnanje ali odločanje, ki ni skladno z resničnim nazorom osebe ali pa etosom določene profesije, kar se zgodi zavoljo lojalnosti in podrejanja drugi osebi ali interesni skupini.
Polnohlačar ne ravna polnohlačarsko zavoljo neposrednje grožnje kot denimo posranec, ampak deluje v luči sicer umazane vzajemne koristi, oziroma se podreja nekomu zavoljo povzpetništva.
Ravnati polnohlačarsko se od fraze posrati se razlikuje v tem, da polnohlačar ima ali je vsaj sprva imel možnost ravnati drugače, tako za razliko od tistega, ki se je posral ni žrtev.
Izraz je verjetno skoval verjetno Iztok Simoniti:
Zakaj je kunktatorska tudi sodba US o pravicah istospolnih, sem pojasnil (Delo, SP, 11. 6. 2016). »Mračni sodniki« so sprožili proces razveljavitve z ustavo skladnega zakona o istospolnih (ZZZDR-D) tako, da so končno sodbo po pilatovsko prevalili na »ljudstvo«. Tudi to, da se »mračni« niso hoteli, v sodbi ali kako drugače, jasno izreči o bistvu – o ustavnosti ali neustavnosti tega zakona – je izmika...
polom
v govorici mladih se beseda večkrat uporabi ob distancirani zmerni oz. rahli zgroženosti, takrat torej, ko nad nečim nismo navdušeni, še več, se celo neradi spominjamo. Včasih smo boljše volje kljub temu, da je folk povsem ponorel, pa je bilo res odštekano - tudi takrat je lahko polom, če hočemo poudariti, da je bilo zanimivo in živahno, celo malo preveč. In tu ne gre le za pijačo in petje, vključuje še vse drzge vragolije.
Primeri:
"OJ, kako si se imela za nov' let'?"
"V Brnu misl'š? Ej stara, nikol' več - te potovalne agencije! Boljš' da ne govorim - polom, res, polom ..."
"Ej jo, kak si se imela zanč na žuru?"
"P'r Petri? Ej, nauš verjela - z majonezo smo se obmetavali. Ej polom, res ..."
Sopomenka: konec.
pol pizde tople vode
Nekaj, kar je vredno še manj kot pol pizde tople vode. Skratka nič.
"Nova skladba ansambla XXXX pa ni vredna pol pizde tople vode."
po mengeško
vzvišeno; kot da bi bil sam na svetu; užaljeno, če ga premalo upoštevaš
kamniško (meščansko; najprej purger, potem Slovenec), domžalsko (delavsko-meščansko; malo meščan, malo kmet, malo delavec, malo obrtnik, malo trgovec,malo Slovenec), mengeško (malomalomeščansko; frajtonersko in ozko slovensko)
"Lej ga! Tale pa žmigavce čist po mengeško daje." = sploh ne vklaplja smernikov, ker misli, da je sam na svetu in se mu morajo vsi prilagajati.
ponovitve
Zanimivo je, kako določene besede, kadar ponovljene, torej poudarjene, pridobijo svoj osnovni ali pa ravno neosnovni pomen.
Primer prvega:
Smo na morju. Ne paše nam več ležati na plaži, zato rečemo kolegom: "Ej, jest grem domov." - "Kam?" - "V apartma ..." - "Aha, sem že mislil, da domov domov."
Domov je prislov, ki kaže na usmerjenost protidomu. Moj dom je v Ljubljani, toda ko sem na počitnicah, apartma, kjer stanujem, hitro poimenujem za svoj dom. Ponovljena oz. podvojena zveza "domov domov" pa pomeni tisti pravi, prvotni dom v Ljubljani.
Primer drugega:
"Sploh ne morš verjet, kok je mela modelka trave za hišo!" - "A trave trave misliš?" - "Ja, kaj si pa ti mislu?"
Tu ponovljena zveza "trava trava" kaže na pomen kanabis, kar ni prvotni pomen besede trava.
Take ponovitve se najpogosteje uporabljajo v vprašanjih za potrditev, ali so pravilno razumeli sogovornika - zanimivo pri tem je, da se kar čuti, kaj naj bi neka podvojitev pomenila - torej so na nek način že ustaljene.
ponoževanje
ponoževanje - enako kot ponočevanje, a z nožem; beseda je izpeljana iz nadpomenke ponočevanje
Noč dolgih nožev
Mene pa spominja na burne noči, ki jih preživiš z dekletom med nogami ... (pomnoževanje)
popndekl
Poglej, poglej koropedija.si lepo razloži kaj je to popndekl, ki mu nekateri pravijo tudi popndek. Da ne bo pomote, popndekl nikakor ni (dahpapa)!
(samostalnik) lepenka, karton
Izgovorjava: 'pọpņ'dẹkl
Primeri rabe:
Daj si en popndekl spod, ko boš oli von spušo!
S popndeklno se je pokriv, pa flašo pod glavo.
Dostopnost