Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
prihajalni jezik
tudi prihajajoči (bodoči) jezik
Izjava: "Prihajam iz Krškega." Vprašanje: "Vsak dan ali sao ob torkih?" Zbegan odgovor: "Ne. Moji starši so iz tam. Pa kot otrok sem živel tam. Zdaj sem že 20 let v Ljubljani in grem redko tam."
Izjava: "Prihajam iz Kopra." Vprašanje: "H komu (kam) pa greste?" Zbegan odgovor: "Kako, kam grem? Nikamor!"
prihodnji preteklik
Prihodnji preteklik je avtohtona oblika časa, ki je značilna, pogosta in v splošni rabi na kočevskem.
Tvori se z glagolom biti, zaporedno v prihodnji in pretekli obliki časa, ter poljubnim pridevnikom ali prilastkom.
Primeri rabe:
Sej bom bil priden. Popoldan bom bil že fajn lačn.
Midva bova bla doma, vi pa pejte vn.
S starši bomo bli junija na morju.
prijeti bika za roge
se določene stvari resno lotiti.
recimo: "tak zej je pa dost!zej bo treba pa bika za roge prjet, pa it u akcijo!"
prijeti se lufta
tudi "prijeti se zraka"
Vzklik, s katerim izrazimo, da se bolj, kot se že, ne moremo potruditi.
primer:
Žena možu o hčeri: "Poglej jo, spet napol naga okrog skače, prehladila se bo, pa bo sita! Daj, reci ji!"
Mož: "Sem ji že trikrat povedal, naj se obleče majico, ki ji bo čez popek segla, pa nič ne zaleže. Kaj naj se lufta primem?!!"
Pri Kuzmonavtu
šaljivo lokalno poimenovanje Gostilne Kuzman v Vitanju
Odkar stoji Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, se je dotični gostilni povečal promet. Pogosti pa tudi vse KSEVTove VIP goste, med njimi tudi kozmonavte.
pripizditi
1) vihravo in glasno, jezno, jezljivo, očitajoč prihiteti nekam
2) udariti, klofniti
" je pa meni nič tebi nič pripizdil v pisarno ..."
" ko ga je imel zadosti, ga je pa tako pripizdil..."
prisrčnica
mala ploščata steklenička, ravno prav velika, da gre v prsni žep (tudi (floharca) ); namenjena je manjšim količinam osvežilne pijače. V skladu z zakonom o točenju alkoholnih pijač hranimo v njej samo zdravilne napitke, na primer čaj, ki ne zmrzne, in podobno, po 10. uri dopoldne pa lahko tudi kaj konkretnega. Za resnejšo spremembo agregatnega stanja je potrebno uporabiti večjo embalažo.
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
Priti na boben
obubožati, izgubiti vse premoženje
Fraza izvira iz razprodaje premoženja zadolžene osebe, kjer so v preteklosti ob nedeljah ali praznikih pred cerkvami in javnimi poslopji, kjer so se zbirali ljudje, z bobnanjem in kričanjem oznanjali razprodajo premoženja zadolženca.
Ob bobnanju so naznanjali ime zadolženca, kraj ter čas razprodaje premoženja. Premoženje so lahko razprodajali prosto, vsak je vzel kar je plačal, v primeru bolj zanimivih predmetov ali nepremičnin pa se je izvajala dražba, ki so jo zaradi načina oznanjanja poimenovali dražba na boben. Dražbo so izvajali bobnar, ki je bil lahko obenem tudi kričač, ter uradnik, ki je poskrbel za pravno formalne zadeve.
Dostopnost