Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pritrucati
Pritrucati koga k čemo oz. da kaj stori pomeni z vztrajnim prigovarjanjem in prepričevanjem doseči, pogosto brez prave moči argumentov, da neka oseba stori, čemur se je sprva upirala ali se ji vsaaj ni zdelo pomembno. Ker se to pogosto govori za nazaj, glagol izraža tudi obžalovanje, da je oseba popustila. Beseda je bolj razširjena med starejšimi Ljubljančani, zato bi moja babi rekla:
"Tako dolgo mi je regljala po telefonu, da me je pritrucala in sem naročila tiste knjige ... kaj pa naj zdaj z njimi?! Sem prav jezna!"
prmejdun
pri moji veri, pri moji duši, pri mojem Dunaju ; blaga kletvica
variante: prmejdunej
prmejdunej! to pa že ne bo držalo, prmejdunej! ...potem so se kar naenkrat konji splašili in šli v galop naravnost v vodo
tudi "prmejdunej zunej", bolj zvočno
druge variante: mejduš, prmejkrščenduš, prmejdevet, prmejdeset
prmejdevet!! res je bilo tako!, ne verjameš?!
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
prosim lepo
"Prosim lepo!" je ekspresivni dostavek, ki ga uporabimo na koncu izreka, kadar ga želimo še posebej poudariti (navadno to pokažemo tudi z glasom): navadno s takšnim dostavkom pospremimo kak presenetljiv podatek, ki pa se tiče že večkrat premlevane zadeve.
"O, kje si, kaj novga?"
"Oj, ej, dobil sem nova očala, prosim lepo! Tista, k sem ti pred meci o njih pravu ..."
prpa
Šleva, boječnež, boječka, strahopetec, rit
"Ti prpa dela" - te je tako strah da stiskaš rit in se ti je ustavil dih
Stisniti prpo - dati rep med noge, ustrašiti se in posledično ne storiti nečesa; zlasti v situacijah, ko je treba pokazati pogum, izstopati, udejaniti besede ali ko izgubiš stavo: "Hvalil se je, da bo prvi od nas skočil v mrzlo vodo, ko pa smo prispeli na most, je stisnil prpo."
prstjen
Prstjen (pridevnik) pomeni tečen, zoprn, siten. Besedo poznajo večinoma starejši Jeseničani, med mlajšimi ni toliko znana. Nemalo preglavic povzroča vsem ostalim Slovencem, saj si njen izvor pogosto razlagajo z besedo prst (del roke) ali prst (zemlja). Ne vem, če ima prstjen res kakšno zvezo z omenjenima besedama.
Besedne zveze: "Ne bodi tako prstjen/prstjena!" "Ima prstjen glas." "Kako se prstjeno držiš!"
Iz besede je izpeljan tudi glagol prstinariti, ki pa ni široko uporabljan, in pomeni sitnariti ("A že spet prstinariš?")
Vsekakor je prstjen unikatna beseda, ki jo je vredno ohraniti.
psa čez šipo futrati
Da kdo psa čez (skozi) šipo futra, pravi prijateljeva mama (2013 ok. 50 let), kadar govori o kakem dogodku, ki koga spravi v skušnjavo ali mu vzbuja naslado, žal pa ve, da je hoteno nedosegljivo. Po domače: gre za tak podel rajc, ko veš, da nič ne bo iz tega, ali po ljubljansko: psa čez šipo futraš.
čez šipo se dela še marsikaj : liže sladoled ...
pšeničnik
avto, kupljen za protokolarne namene z izvozom pšenice
"Narod strada, država pa s pšenico plačuje pšeničnike!"
Pusica
Pusica. Samostalnik, označuje boječega se človeka, oz. človeka brez hrbtenice. Primer:"Bil je taka pusica, da si je ni upal povabiti ven!"
Beseda izhaja iz Vipavske doline, oz. natančneje iz območja zahodno od Ajdovščine. Ženske trdijo, da je t.i. pusic vedno več, same sicer s svojim brutalno agresivnim vedenjem ne sprejemajo odgovornosti za pojav povečanja števila in posledično koncentracije pusic v moderni družbi.
Zadnje raziskave kažejo, da je življenje pusic veliko učinkovitejše, manj stresno in finančno vzdržnejše od osebkov, ki po svoji osebnosti pusicam predstavljajo diametralno nasprotje t.i. "fukoti". Pusice naj bi zaradi manj stresnega življenja dočakale tudi višjo starost od preostalih osebkov v istem sociološkem okolju.
Zadnje čase se pojavlja vse več špekulacij, da je življenje pusice, zavestno izbran način življenja, ki predvsem moškemu delu populacije predstavlja in omogoča večjo svobodo in s tem kvaliteto življenja. Ženske kategorično zanikajo obstoj ženske populacije pusi...
Dostopnost