Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
šum
shum, šumeti, šum: nenavadno obnašanje, dejanje ali razmišljanje.
Majstru šumi.
Zdej si pa mislite, kar si hočete.
šumaher
Akt namernega trka s ciljem preprečiti boljšemu nasprotniku zmago v (avtomobilski) dirki
"Rejkenen je bil že na poti k zmagi, mu je pa Hemilton šumaherja naredil in sta oba zletela s proge."
šunjati
Šunjati se je glagol, ki pomeni potegovanje za nekaj ali ambicijo, ki je iz strani soudeležencev oziroma tistih, ki so v to vpleteni, nezaželjena. Predvsem pa označuje obisk oz. druženje brez povabila (kar je za skupino načeloma zoprno, ne pa nujno vedno).
Primeri:
* "Kaj se šunjaš zraven!" (kaj se rineš zraven - ne potrebujemo te, nisi zaželjen.)
* "Šunjar!" (nekaj takega kot "vrivač")
Sopomenka: štuliti se.
šupkovina
Sam. ž. sp.
Šupkovina, -e, -i (tekočina)
Izhaja iz besede "šupak", ki pomeni anus, ritno luknjo.
Znoj, ki izhaja iz okolice anusa. Navadno jo spremlja izrazit, jedek vonj.
Najpogosteje jo zaznamo v poletnih mesecih ali pa takoj po telovadbi.
Kdo se ni preoblekel? Šupkovino voham prav do katedra.
V fitnesu je spet smrdelo po šupkovini.
Druga poimenovanja: ritni znoj, ritni švic, ...
* V uporabi je tudi izraz "POŠUPKOVINA". Uporabimo ga le v primeru, da smo povsem prepričani, da je znoj zares spolzel po anusu.
Prav imaš, to je definitivno vonj po sveži pošupkovini.
šurde
1) Izraz pritrjevanja oz. strinjanja (izpeljanka iz angl. sure + da, izgovorjeno po domače); krajša oblika - šur; jasno, seveda.
A: "Se potem res dobimo ob osmih pred postajo?"
B: "Ja, šurde!"
2) Izraz popolnega nestrinjanja ali zavračanja skozi ironično pritrjevanje. pa kaj še, veš da.
A: "Saj če mu ostane teden do mature, se komot nauči."
B: "Ja, šurde."
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
švula
insajderski izraz za geja, udomačen na gejevski sceni. Sicer izpeljanka iz nemškega izraza "ein Schwule", homoseksualec, peder.
Primer rabe: Tista švula je pa iz Maribora.
Ta stara švula pa skoz v Tifli (Tiffanyju) visi.
Sopomenke: gej, homoseksualec, peder, fegi, žiža
Nepravilno : homosesalec.
Ta črni/ta beli
Ljudska izraza za klerikalce in konzervativce. Črna barva zaznamuje duhovniško uniformo, bela pa je prevzeta iz komunističnega poimenovanja reakcionarnih nasprotnikov začenši z rusko revolucijo (dialektična delitev na bele in rdeče).
Slovenske vasi se tradicionalno delijo na ta črne pa na ta rdeče, kar je mogoče ugotoviti z obiskom vaške cerkve.
Moja bivša živi v rdeči vasi, kjer so še duhovnika enkrat zaštihali do smrti, ampak njeni praktično lastnoročno podpirajo vaško cerkev. Tako so črni, da jim je Stres osebno hišo blagoslovil.
taf
Izraz za osebka, ki s svojim vedenjem in oblačenjem skuša predstavljati avtoriteto na ulici. Največkrat gre za raperje, ki imajo hlače na kolenih, kadijo droge ter v nočnih lokalih težijo rulji, ki jim v gužvi stopi na nogo.
Izraz so prvič uporabili dijaki Ptujske gimnazije, zavoljo porasta osebkov, ki se kvalificirajo za tafe, pa se je izraz hitro razširil po (pre)ostali Štajerski.
tajkun
(iz japonsko »taikun« (大君) oz. angl. tycoon) - Mitološko bitje oz. skupina bitij, ki je domnevno edina odgovorna za večino politično-gospodarskih, hkrati pa tudi osebnih, predvsem premoženjskih težav v Sloveniji. Oznaka je bila sprva uporabljana za pripadnico ali pripadnika skupine ljudi, ki je zaradi slabega upravljanja državnega premoženja in spreminjanja tega v svoje zasebno premoženje domnevno odgovorna za izbruh gospodarske krize leta 2008. Tajkuni so v javnosti ali medijih redko identificirani z resničnim imenom in priimkom (razen nekaterih izjem), zato so jim pogosto pripisane mitske gospodarske lastnosti ali bogastvo mitskih razsežnosti.
Alternativna etimologija:
Predpona "taj" ali "ta je tisti" in koren "k un" oz. "kot tisti", kar pomeni ... vsi so isti. (gl. vir)
Dostopnost