Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Vatroslav
Vatroslav ali ognjeni prdec, na deželi znan tudi kot ritni ognjič, je posledica motenj v prebavi, ki nastopijo zaradi nepremišljenega vnosa medsebojno reaktivnih snovi v želodec. Zaradi kemijskih reakcij se prične spričo notranjega segrevanja, razkuhavanja, izgorevanja in posledičnega brbota v želodcu tvorba rdečkastih žveplenih plinov, ki na poti skozi črevo vse do izhoda iz telesa ne poznajo milosti, predvsem za starejše. Za seboj puščajo opustošenje in ožganine, ki so najhujše prav ob koncu izpušne cevi - na dančnemu ustju. Je skrajno nepriporočljiv za ljudi z načeto ritno ustnico (hemeroidi, zlata žila...), saj ji vročina Vatroslava ne prizanaša in odpira stare rane. Človek vročino ob izpustu dejansko občuti.
Vatroslav ne prizanaša niti okolici, saj se s svojo odvratno sladkasto pekočo aromo zažre tudi v najmanjše odprtine, najraje pa v nosnice bližnjih bitij.
Ob znanih predpostavkah, da prekomerno govorjenje zaradi požiranja zraka povzroča vetrove, le tega v dobi Vatroslava odsvetuj...
važno, da je vlažno
Pogovorno "važn, d je vlažn" je še ena izmed izjav, ki nima le enega strogo omejenega pomena, ker se uporablja v nizu situacij, ki med seboj morda niti niso neposredno povezane.
Uporablja se bolj za zabavo in povečanje pozornosti. Namiguje lahko na seks ali alkohol., z obema konotacijama pa pogosto služi v celoti kot odvračanje pozornosti ali pa ironično ali namenoma absurdno repliko na izjave o tem, kaj je pomembno:
1. Ima poudarjeno različico: važn, da je vlažn pa da so noge narazn! Znana so še nadaljevanja: /pa da so noge dvejst do štirih/ pa da šprica ko slap Savica/pa da ne gre v prazn. Ta nadaljevanja so povezana z vulgarnim pomenom tega stavčnega frazema, namigom na seks. V tem pomenu je soroden Kdor maže, lažje vozi, s katerim se pojavlja po obskurnih forumih in drugih zakotjih.
2. drug pomen je, da je nekaj vlažnega = mokrega v kozarcu. Vseeno, šnopc, pir al'vin'. Važn d'j vlažn!
Vdari po materijali!
Ta besedna zveza se uporablja pri igrah z žogo. Uporabimo jo, ko nekomu zakličemo, naj udari po žogi, predvsem pa s tem mislimo na moč udarca. Primer: "Ka se špilaš, vdari po materijali!!"
vehaodE
Beseda (E je pisan z veliko, ker se mi zdi, da je naglašeni zlog) je menda še iz socialističnih časov, nastala pa je kot odgovor na mnoge kratice, ki so se tedaj pojavile (ob raznih ruskih kolhozih in sovhozi, SSSR-ju še domače Vos, tosd, did = dom igre in dela = vrtec, KP = komunistična partija, ZKJ = zveza komunistov jugoslavije). Vehaode ni nič drugega kot po črkah prebrana kratica VHOD, ki pa spet ni nič drugega kot navaden "vhod". Ta kratica se na nek način nagajivo ponorčuje iz socialističnega samoupravnega navdušenja, ki je poskrbelo za množico raznih organov, da smo se izgubili v kraticah, posredno pa nas skuša opozoriti mnogo širše, kako zapleteno nam včasih prikazujejo stvari, ki sploh niso zapletene.
verbalna inkontinenca
Gre za analogijo pojma inkontinenca, ki pomeni nesposobnost zadrževanja urina in blata v telesu. Če inkontinenci dodamo kvaliteto verbalna, to pomeni, da oseba ni sposobna držati jezika za zobmi, četudi bi v danem trenutku to bilo prav in bi si vsi prisotni tega želeli.
primer:
Povem ti, Tina je verbalno inkontinentna! Zadnjič se mi je nasrala in me tako davila s svojim drekom, da je smrdelo do neba, sam pa sploh nisem prišel do besede!
verzi
Konec osnovne šole in v začetku srednje, v času našega odraščanja in razvijanja, ko smo bili dovzetni za vse lepe, globoke in idealne misli, so naokrog krožili zvezki s tako vsebino. Navadno je šlo za velike črtane zvezke, mehko ali trdo vezane. Rekli smo jim verzi, saj so bili notri napisani razni verzi iz popevk, pa tudi prav dobri čustveni izlivi posameznikov, z rimo in ritmom, kot se spodobi, ob teh pa še razne misli in izreki. Ti zvezki so se posojali naokrog, potem pa si iz njih prepisal, kar ti je bilo všeč, ter dodal kako svojo misel oz. verz iz svojega zvezka, ki ga posojevalec še ni imel.
Verzi so bili zelo pogosti med učenci srbske narodnosti, posledično so bili tudi verzi večinoma v srbščini iz raznih narodnjakov in podobno.
Veselje do talenta
Izraz se uporablja za tiste, ki se sicer trudijo s kakšno aktivnostjo, vendar pri tem niso uspešni.
Primer:
"Jah sej Francl lih ne zna kitare špilat, sam ga pa veseli, ejga tut to je neki, a kva?"
veselje do posluha
Veverica
Tudi bebrca (narečno, Baška grapa)
* Bobru podobna žival.
* Oseba s poudarjenima sekalcema.
* Ljubkovalni izraz za novo slovensko denarno enoto evro, saj le-ti skačejo iz denarnice tako hitro kot veverice.
Primer: Za to majčko sem dala samo 5 veveric (vevrčkov).
Izraz se je že oprijel med slovenskimi asistenti in prevajalci v **B**ruslju, ki veverice že uporabljajo.
2. Tudi oseba, ki rada hrani osebne predmete (glej tudi //hrček//) ali
3. nima pravega reda v hiši in shrani nekaj sem, nekaj tja, malo v klet, v shrambo in v kuhinjo, kaj odnese na stopnice, nekaj v dnevno sobo, na balkon ... Shranjevani predmeti so nadvse raznoliki, tudi hrana je vmes, na katero se lahko pozabi in se potem pokvari. Tako pač kot veverica, ki kaj shrani v kako duplino ali kotanjico, potem pa lešnik zgnije ali vzkali.
"Gregor je taka veverica, po celem stanovanju si dela zaloge arašidov."
4. veverIca (poudarek na i) - iverica, iverna plošča, iverka
Dostopnost